PEDAGOGIKA

PREDMETNI KATALOG – UČNI NAČRT

 

GIMNAZIJA

70 UR

 

 

VSEBINA

I. OPREDELITEV PREDMETA

II. CILJI PREDMETA

1. SPLOŠNI CILJI PREDMETA

2. OPERATIVNI CILJI PREDMETA

III. SPECIALNO DIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

IV. PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA

V. KADROVSKI POGOJI

VI. IZVEDBENI STANDARDI IN NORMATIVI

VII. LITERATURA

 

I. OPREDELITEV PREDMETA

Pedagogika je splošno izobraževalni predmet, ki zajema temeljna znanstvena spoznanja o vzgoji in izobraževanju. Predmet vključuje seznanjanje z osnovnimi pedagoškimi pojmi, razvojem pedagoške znanosti, pedagoškimi znanstvenimi disciplinami ter predstavlja vzgojno izobraževalni sistem. Nadalje seznanja z značilnostmi predšolske vzgoje, osnovnošolske in srednješolske vzgoje ter izobraževanjem odraslih povezano s pojmom in pojavom socializacije. Natančneje opredeli značilnosti osnovne šole, pouka, omogoči spoznavanje učnih oblik in učnih metod in preko posnete učne ure tudi opazovanje in analizo le-teh na konkretnem primeru. Posebej obravnava odnose med učitelji in učenci ter seznanja v celoti z institucijo – šolo, s katero se dijaki vsak dan srečujejo. Predmet posreduje osnovna spoznanja o populaciji s posebnimi potrebami (gluhi; slepi; telesno, umsko prizadeti; težje vodljivi; vedenjsko in osebnostno moteni otroci) in preko projektne metode vodi od študija literature preko seminarskih predstavitev do ogleda institucij, kjer vzgajajo populacijo s posebnimi potrebami z zaključno evalvacijo ogledov. Dijake seznanja s Konvencijo o otrokovih pravicah ter jih usmerja h kritični oceni upoštevanja otrokovih pravic v Sloveniji. Predmet nudi pregled nad zgodovinskim razvojem družine in sodobnimi metodami družinske vzgoje vključujoč tudi druge oblikujoče dejavnike: vrstnike v neformalnih skupinah in formalne skupine (društva, klubi, sekcije…), množične posrednike, kulturne institucije, literaturo… Obravnava torej temeljne odnose med ljudmi ter vključuje tudi vse moteče razvojne dejavnike sodobnega časa: cigarete, mamila, alkohol, Aids. Dijake vodi k spoznavanju dejavnosti in institucij, ki pomagajo ogroženi populaciji (TOM telefon, SOS za ženske, Aids Robert fundacija…).

Temeljni namen pedagogike je širiti razgledanost intelektualca, bodočega vzgojitelja, starša in vsakogar, ki dela z ljudmi ter oblikovati posameznika, ki zna prisluhniti sočloveku, je odprt za sodobna družbena vprašanja in se zaveda različnosti človeške populacije ter je sposoben kritičnega pristopa do pedagoške literatura.

Predmet se v gimnazijskem programu izvaja v 4. letniku v obsegu 70 ur, kot izbirni nematuritetni predmet. 

II. CILJI PREDMETA 

1 SPLOŠNI CILJI PREDMETA

  •       Seznanjanje z osnovnimi pedagoškimi spoznanji in vzgojo kot sestavino družbenega življenja ter vlogo vzgoje pri razvoju posameznika in družbe kot celote.
  •       Osvajanje temeljnih spoznanj o razvoju vzgoje, različnih konceptov, nalog in zahtev sodobnega vzgojnega procesa.
  •       Oblikovanje pozitivnega odnosa do pedagoške tradicije in družine kot vzgojnega dejavnika.
  •       Izoblikovanje zrelega dijaka, ki bo pohvalno–kritično razumel odnos učitelj – udeleženec izobraževanja.
  •       Oblikovanje pozitivnega odnosa do populacije s posebnimi potrebami.
  •       Omogočanje kritične presoje uporabe (ne)ustreznih metod družinske vzgoje.
  •       Spoznanje možnosti in meja ter posebnosti vzgojnega učinkovanja v družini, vrtcih, šolah, prostega časa.
  •       Oblikovanje in razvijanje interesa za pridobivanje pedagoških spoznanj in za njihovo uporabo v vsakdanjem življenju.
  •       Predstavljanje poklicnih področij (svetovalni delavci, pedagogi, andragogi…)
  •       Omogočanje boljšega razumevanja sebe, drugih in medosebnih odnosov.
  •       Seznanjanje s sodobnimi učnimi pristopi (Borza znanja, učenje z miselnimi vzorci, uporaba pedagoške literature…)
  •       Usposabljanje za kritično presojo in uporabo pedagoških informacij.
  •       Usposabljanje za samoizobraževanje in samovzgojo.

    2. OPERATIVNI CILJI PREDMETA IN VSEBINE

    SKUPINSKA DINAMIKA – DELAVNICA (2 uri)

    OPERATIVNI CILJI VSEBINE POJMI

  • Imenuje člane skupine oziroma oddelka, pojasni skupne cilje, doživi občutek pripadnosti skupini in skupinsko kohezivnostl

    • Delavnica spoznavanja

     

     

    Igre skupinske dinamike:

    Predstavitev z imenom in gibom, Abeceda imen, Verižno pomnenje imen, Moje ime, O sebi bi rad povedal, Razprava, Oseba nasproti…

     

    PEDAGOGIKA KOT ZNANOST (8 ur)

    OPERATIVNI CILJI VSEBINE POJMI

  • Seznani se s predmetom pedagogika

  • Spozna predmet proučevanja pri pedagogiki

    ------------------------------------

  • Opiše razvoj pedagogike kot samostojne znanstvene discipline, njeno povezanost s psihologijo, filozofijo, sociologijo…

  • Razlikuje med znanstvenimi in neznanstvenimi disciplinami

    • Predstavitev pedagogike kot znanosti


    ------------------------------------

    Izvor imena pedagogika, Zgodovinski pregled razvoja pedagogike kot znanosti

     

     

    Pedagogika kot znanost o vzgoji in izobraževanju


    ------------------------------------

    Paidagogi, F. Herbart (Obča pedagogika), J.A. Komensky (Velika didaktika), A.M. Slomšek (Blaže in Nežica v nedeljski šoli)

     

     


    OPERATIVNI CILJI

    VSEBINE

    POJMI

  • Spozna razvoj šolstva na Slovenskem skozi stoletja.

  • Ovrednoti vrednost dosedanjih pedagoških spoznanj.

  • Opiše razsežnost pedagoških disciplin in povezanost med njimi

  • Razlikuje med predšolsko, šolsko pedagogiko in izobraževanjem odraslih

    ------------------------------------

  • Oceni pomen pedagoškega znanja

    • Ogled (s strokovnim vodstvom) razstave v Slovenskem šolskem muzeju

    Pedagoške znanstvene discipline

     





    ------------------------------------

    Mesto pedagogike med znanostmi danes

    Protestantizem, jezuiti, Marija Terezija (in reforme), ilirske provnice, predmarčna doba,

    uveljavitev slovenščine kot učnega jezika (Habsburška monarhija).

    Obča pedagogika, zgodovina pedagogike, predšolska pedagogika, šolska pedagogika, didaktika, andragogika, socialna pedagogika, specialne pedagogike, pedagoška psihologija, pedagoška metodologija, pedagogika prostega časa…





    ------------------------------------

    Enakovrednost med znanstvenimi disciplinami

    AKTUALNA TEMATIKA (4 ure)

    OPERATIVNI CILJI

    VSEBINE

    POJMI

  • Seznani se z Borzo znanja

  • Pridobi informacijo o sodobni možnosti pridobivanja znanja

  • Zna poiskati ustrezno znaje na Borzi znanja in oddati ponudbo

  • Ovrednoti pomen permanentnega izobraževanja in izmenjave znanj

    ------------------------------------

  • Seznani se s pedagoško literaturo, revijalnim in časopisnim tiskom

  • Izdela predstavitev izbranega primera literature

  • Izvede predstavitev

  • Oceni strokovnost in uporabnost izbranega izvoda

  • Obišče knjižnice (Gimnazija Ledina, Pedagoška fakulteta, Filozofska fakulteta…) in zna poiskati želeno literaturo

    • Predstavitev Borze znanja (opomba: gostuje predstavnica Borze znanja)

     

     

     


    ----------------------------------

    Pregled in predstavitev pedagoške literature

     

    Ponudba Borze znanja, način izmenjave znanj, uspešnost; permanentno (vseživljenjsko izobraževanje), neformalne oblike izobraževanja, andragoški ciklus, informacijska pismenost

     

     



    ------------------------------------

    Pedagoške knjige, razprave, učbeniki (Pedagogika 1, 2; Zgodovina šolstva in pedagogike, Prvotno besedilo življenja…); revije in časopisi (Andragoška spoznanja, Sodobna pedagogika, Didakta, Šolski razgledi, Vzgoja in izobraževanje, Moj malček, Mama…)

     

    OSNOVNI PEDAGOŠKI POJMI (VZGAJANJE IN IZOBRAŽEVANJE) (8 UR) 

    OPERATIVNI CILJI

    VSEBINE

    POJMI

  • Definira, kaj je vzgoja

  • Pojasni povezavo med vzgojo in izobraževanjem

  • Oceni vzgojo kot stalno funkcijo družbe

    ------------------------------------

  • Pojasni, kaj je izobraževanje

  • Opredeli znanje

  • Razlikuje med znanjem in informacijo

  • Z zgledi ilustrira sposobnosti, napove, katere sposobnosti mora pri sebi (še) razvijati

    ------------------------------------

  • Prepozna vzgojo v ožjem pomenu

  • Razloži, kaj oblikuje vzgoja v ožjem smislu

  • Ovrednoti pomen permanentnosti vzgoje

  • Navede metode in
    sredstva razvijanja
    zaželene / nezaželene dejavnosti

  • Ilustrira s konkretnimi primeri metode in sredstva razvijanja zaželene / nezaželene dejavnosti

    ------------------------------------

  • Razlikuje med izobrazbo in izobraženostjo

  • Presodi/ovrednoti pomen samoizobraževanja

    • Vzgoja v širšem smislu, Različne opredelitve vzgoje



    ---------------------------------

    Odnos med temeljnimi pojmi s področja vzgoje:

    ·         izobraževanje

    ·         znanje

    ·         sposobnosti

    ------------------------------------

    Vzgoja v ožjem pomenu

     

     

    Metode in sredstva
    razvijanja zaželene/
    nezaželene dejavnosti

     


    ------------------------------------

    Izobrazba, izobraženost, samoizobraževanje

     

    Nenehen proces oblikovanja in samooblikovanja osebnosti, vzgojni smoter, povezava pedagoških procesov



    ------------------------------------

    Pridobivanje znanja, razvijanje sposobnosti, dejstva in posplošitve, informacije;
    psihomotorične, čutnozaznavne, mentalne sposobnosti






    ------------------------------------

    Oblikovanje moralnih vrednot, prepričanj, stališč, kulturnih, higienskih, delovnih navad, interesov, motivov, motivacije, volje, čustev

     

    Metoda navajanja, spodbujanja, prepričevanja, preprečevanja, zgleda

     


    ------------------------------------

    Vrste znanja (dozdevno, prepoznavanje, reproduktivno, operativno, kreativno)

     

    OPERATIVNI CILJI

    VSEBINE

    POJMI

  • Razlikuje med vzgojo in vzgojenostjo

  • Ovrednosti pomen samovzgajanja

  • Razlikuje in primerja dresiranje in vzgojenostt

  • Našteje in opiše vrste vzgoje

  • Razlikuje in primerja vrste vzgoje

  • Presodi, katere vrste vzgoje so najsprejemljivejše za pozitivne odnos med vzgojiteljem in vzgajancem

     

    		•

    Vzgoja, vzgojenost, samovzgajnaje
    Dresiranje

     


    Vrste vzgoje

    motivacija za samoizobraževanje in samovzgajnaje, dresura s kaznijo in grožnjo

     


    Namerna, nenamerna vzgoja, neposredna, posredna vzgoja, avtoritarna, anarhična, permisivna vzgoja

     

    Makarenko: Pedagoška pesnitev

     

    Manipulacija, represija, psihološko trpinčenje

    VZGOJNO IZOBRAŽEVALNI SISTEM (2 URI) 

    OPERATIVNI CILJI

    VSEBINE

    POJMI

  • Razloži shemo sistema vzgoje in izobraževanja

  • Seznani se z obveznim izobraževanjem v Sloveniji,

  • Presodi možnosti soočanja staršev, učencev ter študentov

    ------------------------------------

  • Spozna in oceni sodobne spremembe v vzgojno izobraževalnem sistemu

    ------------------------------------

  • Razloži možnosti odločanja staršev kot uporabnikov

  • Razmišlja o možnostih zlorab in pomenu dobre seznanjenosti ter natančnih informacij

    ------------------------------------

  • Seznani se z različnimi vzgojno-izobraževalnimi programi

  • Presodi načelo enakih možnosti

    • Šolski sistem



    --------------



    --------------

     




    --------------

    Javni vrtci, osnovna šola, gimnazije, splošne srednje šole, poklicno izobraževanje, visoko šolstvo


    Izobraževanje odraslih

    ------------------------------------
    Kurikulum; integracija, zgodnejše šolanje; Bela knjiga


    ------------------------------------

    Zasebni vrtci in šole




    ------------------------------------

    Programi (Waldorfski, katoliški, Wambach, Korak za korakom, Montessory…)

    POGLAVJA IZ DIDAKTIKE (8ur) 

    OPERATIVNI CILJI

    VSEBINE

    POJMI

  • Opiše značilnosti osnovne šole

  • Pojasni vlogo OŠ v razvoju posameznikove osebnosti

  • Imenuje funkcije materinščine v osnovni šoli

    ------------------------------------

  • Razloži lastnosti pouka

  • Pojasni odnos med dejavniki pouka

  • Uporabi znanje za analizo konkretnega odnosa (npr. pri izbrani uri pedagogike)

    ------------------------------------

  • Našteje učne oblike

  • Uporabi znanje pri analizi konkretne (izbrane) učne ure

    ------------------------------------

  • Našteje učne metode

  • Uporabi znanje pri analizi konkretne (izbrane) učne ure

  • Razloži osnovne pedagoške pojme in didaktične elemente ob (video) posnetku učne ure

  • Oceni pozitivne in negativne pristope pri učni uri

  • Sestavi predloge za izboljšanje učne ure

    • Predstavitev osnovne šol

     

     

    --------------------

    Pouk

     




    --------------------

    Učne oblike




    --------------------

    Učne metode




    Študij primera – učna ura

    Osnovnošolska obveznost, obvezna, splošnoizobraževalna, brezplačna  osnovna šola, funkcije materinščine (jezik, načelo, predmet), devetletka

     

     

    ------------------------------------

    Sistematičnost, organiziranost, načrtnost, učiteljevo vodstvo, relativno stalna skupina učencev, dejavniki pouka, integrirani pouk, nivojski pouk, diferenciacija, vzgojna dimenzija pouka





    ------------------------------------

    Frontalna učna oblika, samostojno delo učencev (skupinska učna oblika, tandem, individualna učna oblika), programirani pouk



    ------------------------------------

    Metoda razlage, razgovora, diskusije, demonstriranja, grafičnega prikazovanja, dela s tekstom, laboratorijskih del, projektna metoda, izkustveno učenje

    Vrste vzgoje, odnos med vzgojiteljem in vzgajancem, učne metode, vzgojna dinamika pouka (disciplina)

     

    AKTUALNA TEMATIKA - ŠOLSKA URA NAŠIH BABIC (2 uri) 

    OPERATIVNI CILJI

    VSEBINE

    POJMI

  • Sodeluje pri šolski uri iz začetka 20. Stoletja

  • Razlikuje način (metode, oblike) poučevanja v 100. Letih

  • Spozna in uporablja šolske potrebščine iz začetka 20. Stoletja

  • Oceni pridobitve in metodične posodobitve sodobnega pouka

    • Šolska ura naših babic v Slovenskem šolskem muzeju

    Metodika pouka iz začetka 20. stoletja

    AKTUALNA TEMATIKA – UČENJE Z MISELNIMI VZORCI (2 uri) 

    OPERATIVNI CILJI

    VSEBINE

    POJMI

  • Opiše lastnosti miselnega vzorca

  • Ilustrira miselni vzorec s konkretnim primerom

  • Oceni pomen učenja z miselnimi vzorci za sistematičnost in trajnost znanja

    • Miselni vzorci

    Ključne besede, značilnosti (velikost črk, barve, grafična oblikovnost…) razvejanost, nivojskost, možnosti uporabe

    POPULACIJA S POSEBNIMI POTREBAMI – PROJEKTNO DELO (16 ur) 

  • Opredeli populacijo s posebnimi potrebami

  • Opiše vrste motenosti

  • Pojasni pojav in soočanje s populacijo s posebnimi potrebami

  • Oceni odnos sodobne družbe do populacije s posebnimi potrebami

  • Navede strokovnjake, ki se ukvarjajo s populacijo s posebnimi potrebami

  • Pojasni problem nadrejenih otrok in njihovih možnosti za vključevanje v redne programe vzgojnoizobraževalnega sistema

  • Ugotovi razliko med posameznimi motnjami, uporabi znanje o specifičnosti posameznih motenosti ob konkretnih primerih

    • Gluhi in gluhonemi

     

    Slepi in slabovidni


    Motnje v duševne razvoju


    Motnje vedenja in osebnosti
    Telesno prizadeti

    Nadarjeni otroci



    Obiski ustanov, ki vzgajajo in izobražujejo otroke s posebnimi potrebami (vsaj tri ustanove, obisk je možno nadomestiti z ogledi video posnetkov, ki predstavljajo zavode)

    Vzroki (dedni, pridobljeni), ustanove, možnosti napredovanja, integracija, specialna literatura, surdopedagog, logoped, tiflopedagog, ortopedagog, socialni pedagog, Produkcijska šola

     

     

     

     

    Nadarjenost, področja in razvijanje

    Umetniške gimnazije, športne gimnazije, glasbene šole, baletne šole

    Filmi po izbiri z izpostavljeno tematiko populacije s posebnim potrebami

    Strokovno vodstvo po ustanovah, seznanjanje s populacijami

     

     

    OPERATIVNI CILJI

    VSEBINE

    POJMI

  • Pojasni pomen skrbi države za institucionalno vključenost posameznih populacij in pomen posameznika za uspešno integracijo le-teh

  • Ilustrira svoje poznavaje populacije s posebnimi potrebami in jih poveže z izkušnjami pridobljenimi na ogledih

  • Presodi ustreznost skrbi za populacijo s posebnimi potrebami, ugotovi možnosti za integracijo

    • Analiza ogledov, izmenjava izkušenj

    (Pregled in izmenjava opažanj, izkušenj…)

    OTROKOVE PRAVICE (2 URI) 

    OPERATIVNI CILJI

    VSEBINE

    POJMI

  • Seznani se s Konvencijo o otrokovih pravicah

  • Presodi aktualnost konvencije – izpostavi perečo problematiko otrok v svetu in Sloveniji

    • Otrokove pravice

     

     

    Konvencija o otrokovih pravicah, Unicef, Unicefovi programi, Slovenski odbor za Unicef, Urad varuha človekovih pravic

  • Oceni pomen sprejetja Konvencije o otrokovih pravicah ter uresničevanje določil Konvencije

  • Ponazori možnosti lastne soudeležbe pri upoštevanju otrokovih pravic

    •  

     

     

    Prostovoljci

     

  • Opiše izkušnje o (ne) upoštevanju otrokovih pravic

  • Kritično presodi (ne)upoštevanje otrokovih pravic v Sloveniji

    •  

    Support za otroke v težavah, nasilje v šolah, psihično trpinčenje otrok

     

    VKLJUČEVANJE AKTUALNE TEMATIKA – SEZNANJANJE Z USTANOVAMI, DRUŠTVI, TELEFONSKIM SVETOVANJEM, KI POMAGAJO PRI RAZLIČNIH TEŽAVAH – OBLIKE SOCIALNE POMOČI (2 uri) 

  • Seznani se s pojavom in oblikami družbene in socialne pomoči

  • Oceni širino ponudbe oblik pomoči

    • TOM telefon, Svetovalni center, Stigma, Samarijan, Materinski dom, Up, Zavod Emma, Mic, Sezam, Altra…

    Možnost uporabe predstavljenih oblik
     


    DRUŽINA KOT VZGOJNI DEJAVNIK (8ur)

  • Pojasni vlogo in družbeni položaj družine nekoč in danes

  • Oceni spremembe v družini, ki jih je povzročil spremenjeni položaj žensk v družini, spremenjena vloga očeta in matere v partnerski družini

  • Presodi humanizacijo odnosov med spoloma

    • Družina

    Model rodovno plemenskega družinskega življenja, model patriarhalnega družinskega življenja, model demokratične družine

  • Presodi pomen družine pri socializaciji otroka




    ------------------------------------

  • Pojasni različne pristope družinske vzgoje

  • Ilustrira s konkretnimi primeri metode in sredstva družinske vzgoje

  • Izpostavi vzgojne probleme, ki so povezani z odmiranjem velike patriarhalne družine in spremembami socialne strukture družine

    • Značilnosti in oblike sodobne družine


    --------------------

    Metode in sredstva družinske vzgoje

    Novi produkcijski odnosi, enogeneracijska družina, zaposlovanje zunaj družinskega območja, enakopravnost med spoloma v zakonski zvezi in javnem družbenopolitičnem življenju, načrtovanje rojstev, elementi družinskega ozračja, sublimacija, identifikacija, socializacija

    ------------------------------------

    (Namerni, nenamerni) zgled, hvala, graja, obljuba, grožnja, nagrada, kazen, praznovanja

    Stili družinske vzgoje

    Težave sodobne družine
    (pomanjkanje starševske ljubezniv zgodnjem otroštvu, pretirano zaščiteni in varovani otroci, razdiralna komunikacija, neenotna vzgoja,…

    VPLIVI DRUGIH OBLIKUJOČIH DEJAVNIKOV (2 uri) 

    OPERATIVNI CILJI

    VSEBINE

    POJMI

  • Opiše vplive drugih oblikujočih dejavnikov osebnosti

  • Presodi, kateri vplivi so pozitivni – vzpodbudni in kateri negativni – zavirajoči za razvoj osebnosti

  • Kritično ovrednoti, kateri dejavniki vplivajo na njegovo osebnost

     

    		•

    Vpliv vrstnikov v neformalnih skupinah, formalnih skupinah, množičnih posrednikov, kulturnih institucij, literature

    Vrste skupin, socialni odnosi z vrstniki, pomen socialne skupina za posameznika, društva, klubi, sekcije, dnevni tisk, rtv, video, film, gledališča, muzeji, trivialna, umetniška literatura;

    Informacijsko opismenjevanje;

    Pedagogika prostega časa

    AKTUALNA TEMATIKA – CIGARETE, ALKOHOL IN DROGE (4 ure) 

  • Opiše negativne vplive substanc na razvoj mladostnikove osebnosti

  • Kritično presodi pojavnost zasvojenosti v sodobni družbi

  • Oceni pomen odklonitve

     

  • Seznani se s preventivo in možnostmi prevzgoje odvisnikov

  • Ovrednoti preventivo in programe za prevzgoje odvisnikov

    • Cigarete in alkohol kot negativna sooblikovalca življenja in razvoja osebnosti

     

    Droge – pojav v sodobni družbi in v posameznikovem življenju

     

    Preventiva in prevzgoje

    Oblike – pojavnost; vloga v skupini; odklonitev; razlogi za poseganje po substancah; posledice

     

    Pripravljenost na odklonitev ne glede na situacijo;
    bolezni - pojavnosti in možnosti ozdravitve (AIDS, hepatitis…)


    Programi za preventivo in programi za prevzgojo odvisnikov

    Legenda:

    ·        Nesenčena polja Ţvsebine so obvezne v okviru programa 70 ur 

    ·        Senčena polja Ţ aktualne prostoizbirne vsebine so priporočene in jih učitelj prosto izbira (lahko tudi dodaja) in razvršča glede na aktualno družbeno problematiko ter interes in posebna zanimanja dijakov.

     

    III. SPECIALNO - DIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

    DIDAKTIČNA PRIPOROČILA

    Učni načrt priporoča zaporedje, ki sledi principu od splošnega k posameznemu in predvideva priporočeno število ur, ki naj se nameni posamezni temi.

    Učitelj se lahko v okviru učnega načrta svobodno odloča o zaporedju učnih tem in prilagaja razporeditev ur interesu dijakov.

    Mora pa slediti smiselnosti izbranega zaporedja in vključitvi različnih dejavnosti (obravnava snovi, ponavljanje in utrjevanje snovi, preverjanje znanja…)

    Učni načrt predvideva ure za obravnavo vsebin po poljubni strokovni presoji učitelja in v skladu z zanimanjem učencev (predlaganih je nekaj tem, ki so navedene v senčenih poljih).

    Učitelj naj v pouk vključuje čimveč sodobnih oblik in metod dela, strmeti mora k čimvečji raznolikosti le-teh, posebej pa naj dijake usmerja k čimvečji samostojnosti ob obravnavi posameznih tem (seminarske naloge, projektno delo…).

    Če obisk ustanov, ki vzgajajo in izobražujejo populacijo s posebnimi potrebami, ni mogoč, jih je možno nadomestiti z ogledi video posnetkov predstavitev zavodov oziroma organizirati obiske predšolskih ustanov, enot izobraževanja odraslih, Svetovalnega centra ali institucij, ki nudijo oblike socialne pomoči.

    MEDPREDMETNE POVEZAVE

    Predmet pedagogika se tematsko povezuje s sorodnimi humanističnimi predmeti (filozofija, psihologija, zgodovina, sociologija, knjižničarstvo…).

    IV. PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA

    Učitelj preverja znanje ustno, pisno in s samostojnimi izdelki (projekti, referati, poročili). Preverjanje in ocenjevanje zajema vse ravni znanja (reprodukcijo, uporabo, analizo, sintezo, vrednotenje). Teži naj k čim pogostejši uporabi najvišje ravni znanja – vrednotenju. Posebej naj dijake usmerja h kritični presoji in navaja na opazovanje na obiskih ustanov, ki vzgajajo in izobražujejo populacijo s posebnimi potrebami.

    V. ZNANJA, KI JIH MORAJO IMETI IZVAJALCI PREDMETA

    Pedagogiko lahko poučujejo profesorji pedagogike ali diplomirani pedagogi oziroma univerzitetni diplomirani pedagogi. 

    VI. IZVEDBENI STANDARDI IN NORMATIVI

    Za kvalitetno izvedbo pouka potrebujejo učitelj in dijaki tekstovna učna sredstva (učbenike in drugo učbeniško gradivo, strokovno literaturo), grafoskop, kasetofon, videorekorder, televizijski sprejemnik. Šolska knjižnica mora nuditi možnost izposoje čimveč učbeniškega in publicističnega gradiva (pedagoško časopisje), učitelj pa naj dijake usmerja tudi v specialne knjižnice (Filozofska fakulteta, Pedagoška fakulteta…). Priporočena je tudi priročna knjižnica v učilnici, kjer se pouk izvaja.

    VII. LITERATURA

          KNJIŽNE PUBLIKACIJE

    ZA UČITELJE

    -         Autor, Oskar…, Poglavja iz pedagogike, Ljubljana, DZS, 1989

    -         Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji, Ljubljana, Ministrstvo za šolstvo in šport, 1995

    -         Bizjak, Helena, Ustvarjalna pedagogika za tretje tisočletje, Ljubljana, BRS 1997

    -         Brinc, Franc, Prestopniško in odklonsko vedenje mladih, Ljubljana, Bonex 2000

    -         Bundar, Meta, Otroci s specifičnimi učnimi težavami v sodobni družbi, Ljubljana, Dopisna delavska univerza, Univerzum, 1979

    -         Cenčič, Mira, Dinamika vzgojnega dela v šoli, Ljubljana, DZS, 1986

    -         Ciperle, Jože…, Vzgojni zavodi - Razstavni katalog 42, Ljubljana, Slovenski šolski muzej

    -         Dogša, Irena, Interakcijske vaje za mladostnike, Ljubljana, ZRSŠ 1991

    -         Glasser, William, Učitelj v dobri šoli, Radovljica, Regionalni izobraževalni center, Radovljica 1994

    -         Kodelja, Z., Laična šola, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1996

    -         Komensky, J.A., Velika didaktika, Ljubljana, Pedagoška obzorja, 1995

    -         Konvencija o otrokovih pravicah, Slovenski odbor za Unicef, 1997

    -         Kranjc, Ana, Motivacija za izobraževanje, Ljubljana, Delavska enotnost, 1982

    -         Kroflič, Robi, Vzgojne naloge javne šole, Kongres pedagoških delavcev Slovenije (programska prenova naše osnovne in srednje šole),Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije, 1997

    -         Kroflič, Robi, Avtoriteta, Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, 1997

    -         Kroflič, Robi, Med poslušnostjo in odgovornostjo (procesno-razvojni model moralne vzgoje), Ljubljana 1997

    -         Maksimovič, Zoran, Mladinske delavnice, Ljubljana, Sekcija za preventivno delo pri društvu pedagogov Slovenije, 1991

    -         Marentič –Požarnik, Barica, Prispevek k visokošolski didaktiki, Ljubljana, DZS, 1978

    -         Omerza, Zdravko, Govorne napake, Ljubljana, DZS, 1972

    -         Pavlovič, Z., Psihološke pravice otroka, Radovljica, Didakta, 1993

    -         Puhar, Alenka, Prvotno besedilo življenja, Zagreb, Globus, 1982

    -         Shmidt, Vlado, Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem, Ljubljana, Delavska enotnost, 1988

    -         Slomšek, Anton, Blaže in Nežica v nedeljski šoli, Faksimile 12.12.1857, Celje, Mohorjeva družba, 1991

    -         Šolstvo na Slovenskem skozi stoletja – katalog stalne razstave, Slovenski šolski muzej, Ljubljana 1988

    -         Tomić, ana, Izbrana poglavja iz didaktike, Ljubljana, Filozofska fakulteta, Center za pedagoško izobraževanje, 1999

    -         Žerdin, Tereza, Težave in učne motnje, Murska Sobota, Pomurska založba, 1991

    -         Žerovnik, Angelca, Pedagogika družinskega ognjišča, Ljubljana, Pedagoški inštitut, 1996

    ZA DIJAKE

    Za dijake ni na voljo potrjenega učbenika. Učitelj naj usmerja dijake k posameznim poglavjem v zgoraj navedeni literaturi.

    REVIJE

    -         Andragoška spoznanja

    -         Sodobna pedagogika

    -         Vzgoja in izobraževanje

    -         Šolski razgledi

    -         Didakta

    -         Otrok in družina

    -         Mama

    -         Moj malček