Učni cilji

Primeri dejavnosti za pouk in priporočila

I. ČLOVEK IN POKRAJINA – 23 ur

Dijaki:

Dijaki:

• ob opazovanju slikovnega gradiva prepoznavajo in razlikujejo različne tipe pokrajin,
• v domači pokrajini, Sloveniji in izbranih pokrajinah po svetu prepoznavajo elemente pokrajine in njihovo prepletanje,
• uporabljajo preproste metode terenskega dela kot način pridobivanja geografskih informacij,
• se orientirajo v pokrajini s pomočjo zemljevida, položaja sonca in GPS-a,
• pokažejo pokrajine na karti
• interpretirajo in uporabljajo informacije, ki jih dobijo z branjem različnih vrst zemljevidov,
• primerjajo značilnosti domače pokrajine z značilnostmi drugih izbranih pokrajin,
• s pomočjo pisnega gradiva, IT in terenskega dela raziskujejo in predstavljajo značilnosti  domače pokrajine,
• ob izbranih primerih vrednotijo pomen posameznega elementa pokrajine za življenje človeka in specifično dejavnost,
• ob izbranih primerov ugotavljajo, da se pokrajina spreminja po naravni poti in zaradi delovanja človeka,
• s pomočjo izbranih primerov opisujejo in razlagajo naravne nesreče ter njihov vpliv na pokrajino in na prebivalstvo,
• spoznavajo, da se pokrajina spreminja in kako se spreminja zaradi človekove dejavnosti, za katero se izobražuje,
• predvidevajo negativne posledice nepremišljenih posegov človeka v okolje s posebnim poudarkom na posledicah specifične človekove dejavnosti,
• ravnajo in odločajo se v prid varovanja okolja in sonaravnega gospodarjenja z naravnimi viri,
• ob opazovanju slikovnega gradiva ugotavljajo oblike in pomen zavarovanih območij,
• na konkretnih primerih ugotavljajo oblike in območja ogrožanja okolja v Sloveniji in svetu;

• izdelajo plakat s primerjavo petih tipičnih svetovnih pokrajin,
• opravijo terensko raziskovanje enega od geografskih dejavnikov,
• napravijo načrt ukrepov za ravnanje ljudi in države ob izbrani naravni nesreči,
• izdelajo tabelsko sliko vplivov naravnih in družbenih dejavnikov na poklic oz. dejavnost, za katero se izobražujejo,
• izdelajo preprost zemljevid oz. načrt dostopa do šole od treh ključnih točk v mestu,
• na podlagi podatkov o geografski dolžini in širini kraja ugotovijo iz zemljevida  njegovo ime, nadmorsko višino in še pet geografskih značilnosti;

II. POKRAJINSKA PESTROST SLOVENIJE – 13 ur

• ugotavljajo vzroke za naravnogeografsko pestrost slovenskih pokrajin,
• razlagajo vzroke in posledice za družbenogeografsko pestrost slovenskih pokrajin,
• razlagajo vzroke in posledice sodobnih gospodarskih in demografskih procesov v Sloveniji,
• imenujejo in na zemljevidu kažejo in opisujejo geografske enote Slovenije,
• uvrščajo domač kraj v ustrezno geografsko enoto,
• ob izbranih primerih navajajo bistvene značilnosti in posebnosti enot in ugotavljajo, v katerih značilnostih  se razlikujejo med seboj
• na izbranih primerih dokazujejo soodvisnost naravnih in družbenogeografskih značilnosti slovenskih pokrajin,
• s pomočjo analize grafičnih prikazov opisujejo glavne gospodarske dejavnosti v Sloveniji,
• ob tematski karti ugotavljajo prostorsko razporeditev gospodarskih panog ter utemeljujejo vzroke zanjo s poudarkom na svoji stroki,
• iz raznovrstnih podatkov ugotavljajo različne vplive gospodarstva na pokrajino in ocenjujejo možnost za nadaljnji razvoj posameznih gospodarskih in drugih dejavnosti,
• razlagajo sodobne družbenogeografske procese v Sloveniji,
• ob statističnih in kartografskih podatkih prepoznavajo položaj specifične dejavnosti v gospodarstvu Slovenije in ocenjujejo možnosti za njen nadaljnji razvoj;

• izdelajo preglednico, v kateri primerjajo slovenske pokrajine po geografskih elementih,
• napravijo geografski opis domačega kraja oziroma domače pokrajine,
• po medmrežju ali iz programske opreme napravijo itinerar potovanja med dvema slovenskima krajema z uporabo javnih prometnih sredstev,.
• na računalniku izdelajo gospodarsko-turistični  zemljevid Slovenije,
• izdelajo analizo SWOT za razvoj svoje dejavnosti v Sloveniji,
• napišejo futuristični esej o tem, kakšna bo  njihova domača pokrajina čez 30 let;

III. SLOVENIJA V EVROPI IN V SVETU – 9 ur

• na karti določajo in opisujejo lego Slovenije in posledice lege na stičišču Srednje, Južne in Jugovzhodne Evrope ter primerjajo njene geografske prednosti,
• vrednotijo vlogo slovenskega državnega ozemlja v gospodarskih (zlasti prometnih), političnih in kulturnih tokovih Evrope ter ugotavljajo njene tržne prednosti,
• oblikujejo kratke geografske orise sosednjih držav,
• na karti iščejo in imenujejo narodnostno mešana območja ob slovenski meji,
• vrednotijo položaj narodnostnih manjšin ob slovenski meji,
• vrednotijo položaj Slovencev v svetu,
• navajajo in opisujejo konkretne primere  sodelovanja in povezovanja Slovenije z drugimi državami ter politične, gospodarske in pokrajinske probleme;

• iz atlasa ugotavljajo prometno lego Slovenije,
• s pomočjo medmrežja izdelajo slikovne in besedne geografske orise sosednjih držav,
• izdelajo geografske predstavitve držav, s katerimi sodeluje njihova šola,
• iz statističnih podatkov napravijo analizo umeščenosti Slovenije v Evropski uniji na podlagi 10 gospodarskih in socialnih meril (kriterijev),
• izdelajo poročilo o položaju slovenske manjšine na Madžarskem, v Avstriji in Italiji,
• izdelajo svetovni kartogram števila slovenskih izseljencev;

IV. SODOBNI SVET IN GEOGRAFSKI PROCESI V NJEM – 25 ur

• s pomočjo analize podatkov za izbrane primere ugotavljajo razlike v stopnji gospodarske razvitosti držav ter analizirajo vzroke in posledice takšnega stanja,
• analizirajo vzroke in posledice različne stopnje gospodarske razvitosti držav v primerjavi s stopnjo razvitosti Slovenije,
• razlagajo vzroke in posledice pretoka ljudi in dobrin v geografskem prostoru,
• razlagajo propadanje tradicionalnih in nastajanje modernih oblik kmetijstva in industrije,
• pojasnjujejo problem pomanjkanja hrane,
• opisujejo vzroke in posledice hitre rasti prebivalstva,
• na karti kažejo območja hitre rasti števila prebivalstva,
• predvidevajo negativne posledice hitre rasti števila prebivalstva,
• s pomočjo različnih virov ugotavljajo  vzroke in posledice ter oblike selitev,
• opisujejo raznolikost prebivalstva sveta z vidika rase, vere, izobrazbe ...,
• vrednotijo spreminjanje pomena različnih energijskih  virov,
• spoznavajo glavne ekološke probleme sodobnega sveta in pojasnjujejo vzroke zanje,
• na izbranih primerih analizirajo vpliv človeka  na nastanek tople grede, ozonske luknje, širjenje puščav, krčenje tropskih gozdov, onesnaževanje vode, zraka in prsti ter predvidevajo in utemeljujejo posledice,
• imenujejo aktualna krizna žarišča v svetu in pojasnjujejo vzroke zanje,
• na izbranih primerih analizirajo razširjenost bolezni (AIDS, malarija …) in  lakote ter vzroke zanje,
• predlagajo načine reševanja perečih problemov sodobnega sveta,
• opisujejo in razumevajo procese planetarizacije.

• po literaturi ali medmrežju poiščejo in obdelajo podatke o gospodarski razvitosti držav in izdelajo preglednico najbolj oz. najmanj razvitih,
• narišejo časovni graf s primerjavo gospodarske razvitosti več držav,
• analizirajo podatke o prehranjenosti, socialnih boleznih in pismenosti človeštva ter utemeljijo, zakaj se ujemajo oz. ne ujemajo,
• iz časovnih grafov predvidevajo nadaljnjo rast prebivalstva po celinah oz. državah,
• napravijo poročilo o primerjavi porabe energije v izbranih državah in strukturi energijskih virov v njih,
• poiščejo dva članka, ki različno obravnavata planetarne probleme in ju kritično primerjajo,
• napovedujejo posledice krčenja tropskih gozdov,
• ovrednotijo vzroke in posledice zunanjih (meddržavnih) selitev,
• predlagajo rešitev za odpravo izbranega planetarnega problema,
• poiščejo naravno- in družbenogeografske vzroke različnih bolezni.

I. ČLOVEK IN POKRAJINA

Dijaki:

• razvijajo pozitiven odnos do pokrajine, domače regije in domovine,
• se vživljajo v položaj ogroženega zaradi naravnih nesreč,
• razvijajo sposobnost odgovornega ravnanja z okoljem v konkretnih situacijah,
• razvijajo sposobnost podjetnega gospodarjenja s pokrajino,
• razumejo pomembnost znanja orientiranja v prostoru, družbi in času,
• spoznavajo, da v poklicno etiko sodi tudi varovanje okolja,
• se zavzemajo za življenje v zdravem okolju,
• razvijajo sposobnost kooperativnosti, skupne odgovornosti za varovanje okolja,
• razvijajo sposobnost konkretnega ravnanja in odločanja v prid varovanja okolja,
• razvijajo državljansko zavest za možnost vplivanja na procese v družbi;

II. POKRAJINSKA PESTROST SLOVENIJE

• razvijajo pozitiven odnos do kulturne in naravne dediščine,
• razvijajo občutek narodne in državljanske pripadnosti,
• spodbujajo enakomeren gospodarski in socialni razvoj Slovenije,
• razvijajo sposobnost spoštovanja drugačnosti in različnosti,
• razvijajo sposobnost vrednotenja različnih vplivov gospodarstva na pokrajino,
• razvijajo sposobnost ohranjanja naravno- in družbenogeografske pestrosti domovine;

III. SLOVENIJA V EVROPI IN V SVETU

• razvijajo sposobnosti vrednotenja  pomena sodelovanja in povezovanja Slovenije z drugimi državami,
• razvijajo sposobnosti razumevanja pomena narodnostnih manjšin za sodelovanje držav,
• se vživljajo v položaj zdomca in izseljenca in priseljenca;

IV. SODOBNI SVET

• razvijajo sposobnost razumevanja pomena enakopravnosti in strpnosti za življenje in delo v skupnosti,
• oblikujejo stališče do neenakosti in drugih problemov sodobnega sveta,
• zavzemajo aktiven odnos do demografskih problemov,
• razvijajo sposobnosti delovanja v konfliktnih okoliščinah, trenutkih in razmerah;
• razvijajo sposobnost pozitivnega odnosa do raznolikosti prebivalstva z vidika rase, nacionalnosti, vere, kulture, izobrazbe.

I. ČLOVEK IN POKRAJINA

Dijak:

• z dveh fotografij, ki ju primerja, prepozna najmanj 5 različnih pokrajinskih elementov,
• razloži vplive najmanj treh raznovrstnih geografskih dejavnikov na četrtega,
• pripravi načrt za izvedbo in izvede najmanj eno terensko delo,
• na zemljevidih treh različnih meril ugotovi resnično razdaljo med krajema in s stranmi neba opiše pot med njima,
• prebere tematski zemljevid in v atlasu poišče vsak toponim iz indeksa,
• opiše vplive naravnih in družbenih dejavnikov na poklic oz. dejavnost, za katero se izobražuje,
• opiše dve naravni nesreči, ki nastaneta brez vpliva človeka in dve, na kateri lahko vpliva človek,
• izdela preprosto oceno tržne vrednosti parcel v dveh izbranih pokrajinah.

II. POKRAJINSKA PESTROST SLOVENIJE

Dijak:

• napravi načrt enodnevnega izleta oziroma strokovne ekskurzije v eno od slovenskih pokrajin z utemeljitvijo razlogov za obisk,
• s pomočjo prometnega zemljevida napiše navodilo šoferju za vožnjo iz kraja v kraj, ki sta drug od drugega oddaljena najmanj 100 km,
• napravi kratek turistični oglas za svoj kraj,
• na tematskem zemljevidu prepozna območja negativne prirodne rasti in praznjenja (depopulacije) v Sloveniji in za enega razloži vzroke za ta proces,
• ob fotografiji ugotovi različne vplive gospodarstva na pokrajino in ocenjuje  možnost za nadaljnji razvoj gospodarskih in drugih dejavnosti,
• razloži najmanj tri izbrane sodobne družbeno-geografske procese v Sloveniji  (npr. migracijo, suburbanizacijo, terciarizacijo, depopulacijo, …),
• našteje dejavnosti in našteje podjetja, v katerih se bo lahko zaposlil.

III. SLOVENIJA V EVROPI IN V SVETU

Dijak:

• s pomočjo atlasa v preglednici naredi analizo SWOT o geografski legi Slovenije v Evropi,
• v 10 glavnih stavkih napravi geografske orise sosednjih držav,
• s pomočjo atlasa za vsako evropsko državo pove 10 značilnosti,
• iz podatkov v preglednici ali na grafu razbere mesto Slovenije po izbranem merilu v Evropski uniji,
• na zemljevidu pokaže in imenuje pokrajine, kjer živijo slovenske manjšine,
• našteje najmanj dve državi, kjer živijo slovenski izseljenci, in najmanj tri države, kjer živijo slovenski zdomci, in jih pokaže na zemljevidu.

IV. SODOBNI SVET IN GEOGRAFSKI PROCESI V NJEM

Dijak:

• s pomočjo literature poišče tri podatke, s katerimi dokaže večjo gospodarsko razvitost ene države od druge,
• na podlagi časovnih podatkov skicira časovni graf in napove prihodnji razvoj,
• iz časovnega grafa ali preglednice interpolira manjkajoče vrednosti,
• opiše najmanj tri vzroke in posledice pretoka ljudi in dobrin v geografskem prostoru,
• opiše najmanj tri spremembe v kmetijstvu, industriji in komunikacijah v zadnjih 50 letih,
• na tematskem zemljevidu sveta pokaže območja hitre rasti števila prebivalstva in opiše najmanj tri  vzroke in tri posledice hitre rasti prebivalstva,
• opiše najmanj tri raznovrstne socialne lastnosti oz. značilnosti prebivalstva,
• iz grafa razbere strukturo izrabe posameznih energijskih virov izbrane države,
• našteje in opiše najmanj 5 okoljskih problemov sodobnega sveta in pojasni vzroke zanje,
• za okoljski problem, ki ga sam izbere, opiše način njegovega reševanja,
• na tematskem zemljevidu sveta izbere tri aktualna krizna žarišča in pojasni vzroke zanje,
• imenuje in opiše najmanj eno posledico procesa planetarizacije oz. globalizacije  za njen/njegov poklic.

Učni cilji

Primeri dejavnosti za pouk in priporočila

I. GOSPODARSKA GEOGRAFIJA – 35 ur

Dijaki:

Dijaki:

• analizirajo relativnost meril gospodarske razvitosti,
• spoznavajo spreminjanje kriterijev za določanje gospodarske razvitosti držav v zadnjih dvesto letih,
• analizirajo mesto Slovenije v gospodarski podobi sveta,
• s pomočjo podatkov ugotavljajo, kako se je v zadnjih dvesto letih spreminjala gospodarska podoba sveta,
• analizirajo, kako se je v svetu spreminjala gospodarska moč posameznih držav,
• določajo vzroke, ki so pripeljali do spremenjene gospodarske moči in razvitosti izbranih držav,
• vrednotijo vlogo naravnogeografskih in družbenogeografskih dejavnikov za spremembe gospodarske razvitosti izbranih držav,
• ugotavljajo posledice, ki sta jih izkoriščanje naravnih bogastev in nagla industrializacija prinesla naravnogeografskim in družbenogeografskim dejavnikom in jih primerjajo s posledicami, ki jih prinaša postindustrijski oz. informacijski gospodarski razvoj,
• vrednotijo možnosti za zavestno vplivanje človeka in družbe na spremenjen odnos do izrabe naravnih in družbenih virov gospodarskega razvoja,
• ob analizi podatkov in političnih odločitev spoznavajo skladnost in razkorak materialnega razvoja družbe z duhovnim,
• analizirajo soodvisnost ekološke degradacije in gospodarskega razvoja pokrajine,
• ovrednotijo ekološki in tehnološki imperializem kot posledico razvojne lakote nerazvitih držav,
• s terenskim raziskovanjem primerjajo videz dveh gospodarsko različno razvitih oz. usmerjenih pokrajin,
• s terenskim raziskovanjem ugotavljajo spremembe, ki jih postindustrijska doba prinaša v pokrajino,
• s terenskim raziskovanjem in preučevanjem virov analizirajo demografske, infrastrukturne, urban(ističn)e, okoljske in gospodarske spremembe v raziskovani pokrajini
• metodologijo, ki so jo spoznavali med terenskim raziskovanjem, uporabljajo za vrednotenje možnosti razvoja svoje domače pokrajine.

• primerjajo podatke za BDP,  uvoz, izvoz in izračunajo zunanjetrgovinsko bilanco posameznih držav,
• z analizo kronoloških tematskih kart in fotografij opišejo pokrajinske in prostorske spremembe, ki jih prinesejo industrijska revolucija, kolonializem, znanstveno-tehnološka in informacijska revolucija,
• z uporabo svetovnega spleta poiščejo primere za ilustracijo degradacije okolja in primere sonaravnega razvoja,
• opišejo vzroke za ekološki imperializem ter gospodarske in socialne vzroke za nastanek somestij,
• razložijo in ilustrirajo glavne značilnosti industrijskih in   kmetijskih pokrajin,
• po opravljenem terenskem delu napišejo vzročno-posledično analizo  različnih scenarijev razvoja raziskovanih pokrajin,
• razložijo, kako se procesi, kot so migracije, depopulacija, območja praznjenja, ozelenjevanje, urbanizacija ali suburbanizacija, zrcalijo v podobi pokrajine,
• s preučevanjem virov primerjajo pet izbranih držav s Slovenijo, analizirajo vzroke za različno gospodarsko in socialno razvitost in poskušajo vrednotiti, kateri vzroki so bolj in kateri manj vplivali na razlike med državami.

II. GEOGRAFSKI PROCESI V SLOVENIJI IN EVROPSKI UNIJI – 15 ur

Dijaki:

Dijaki:

• členijo Evropsko unijo po naravnih in družbenih merilih na različne tipe pokrajin,
• prepoznavajo in razumejo prevladujoče gospodarske, politične in socialne procese v Evropi ter ugotovijo njihove pokrajinske učinke,
• sklepajo o razvojnih trendih v Evropski uniji, 
• ugotavljajo, kako se zaradi gospodarskih in političnih sprememb spreminja pomembnost prometnih osi v Evropi,
• spoznavajo procese asimilacije, integracije in segregacije kulturnih manjšin.

• izdelajo virtualne ali konkretne zemljevide enot EU,
• s fotografijami ilustrirajo preobrazbo industrijske pokrajine v informacijsko,
• napravijo kartogram z deleži avtohtonega in alohtonega prebivalstva držav EU,
• napišejo esej o odpravljanju medetničnih trenj v državah EU.

III. UPORABNI IN PODJETNOSTNI VIDIK GEOGRAFIJE V BODOČEM POKLICU – 20 ur

Dijaki:

Dijaki:

• iščejo skupne točke med poklicnim in strokovno-geografskim znanjem,
• spoznavajo uporabnost  geografskega znanja tako za delo v svojem poklicu kot za zasebno življenje,
• preučujejo prenosljivost geografskega znanja v svoje poslovno okolje,
• uporabljajo geografsko znanje pri poklicni nalogi,
• identificirajo podjetnostne prvine geografskega znanja,
• raziskujejo, kako je z geografskim znanjem lažje tržiti svoje poklicno znanje,
• izdelujejo kriterijski model za trženje zemljiške parcele, območja oziroma pokrajine.

• napravijo preglednico z naborom geografskih znanj, spretnosti  in veščin,
• izdelajo raziskovalno nalogo za svoj poklic, ki vsebuje uporabo geografskih znanj,
• napišejo oglas za prodajo ali nakup zemljiške parcele,
• napišejo prošnjo za zaposlitev, iz katere bo razvidno njihovo poklicno, strokovno in splošno znanje ter utemeljijo pomembnost le-tega za opravljanje poklica.

I. GOSPODARSKA GEOGRAFIJA

Dijaki:

• razvijajo solidarnost in enakopravne gospodarske odnose,
• vsestransko ocenjujejo gospodarski napredek,
• se zavzemajo za uravnotežen in trajnostni gospodarski in socialni razvoj,
• dejavno prispevajo k razumevanju okoljskega imperializma,
• razvijajo sposobnost kritičnega razumevanja in vrednotenja gospodarsko-političnih ukrepov,
• spoznavajo etična in pravna načela gospodarjenja.

II. GEOGRAFSKI PROCESI V SLOVENIJI IN EVROPSKI UNIJI

Dijaki:

• spoznavajo državljanske pravice in dolžnosti na nacionalni ravni in ravni EU,
• dejavno vplivajo na ohranjanje kulturne in naravne dediščine,
• razvijajo spoštovanje drugačnosti, raznovrstnosti, različnosti in enakopravnosti,
• se vživljajo v položaj nacionalne, etnične, rasne, verske, socialne, politične ali druge manjšine,
• skrbijo za ohranjanje strpnosti in sprejemanja drugih in drugačnih,
• razvijajo veščine za timsko delo in delovanje v skupnosti,
• oblikujejo aktivno stališče do demografskih problemov..

III. UPORABNI IN PODJETNOSTNI VIDIK GEOGRAFIJE V BODOČEM POKLICU

Dijaki:

• razvijajo sposobnost poudarjanja in razvijanja posameznikovih ali družbenih močnih strani in spreminjanja ter izboljšanja šibkih,
• se urijo za komuniciranje in delovanje v skupini,
• prevzemajo raznovrstne družbene vloge,
• razvijajo podjetnost kot inovativno, ustvarjalno in razvojno lastnost posameznika in družbe,
• razvijajo kritičen odnos do potrošništva in tudi v šoli ravnajo kot gospodaren porabnik materialnih in človeških virov.
• razumevajo pomen narodnostnih manjšin za sodelovanje držav,
• razvijajo poklicno etiko.

I. GOSPODARSKA GEOGRAFIJA

Dijaki:

• iz podatkov o uvozu in izvozu izračuna zunanjetrgovinsko bilanco držav in jih razvrsti po velikosti,
• s tematske karte opiše gospodarsko različnost držav,
• iz časovnih diagramov razloži spreminjajočo se gospodarsko moč posameznih držav in opiše najmanj tri vzroke, ki so pripeljali do spremenjene gospodarske moči in razvitosti izbranih držav,
• primerja vlogo naravnogeografskih in družbenogeografskih dejavnikov za spremembe gospodarske razvitosti izbranih držav,
• razloži spremembe, ki jih je v pokrajino prinesla industrijska revolucija,
• opiše posledice, ki jih pokrajini prinaša postindustrijski oz. informacijski gospodarski razvoj,
• našteje najmanj tri ukrepe oz. možnosti za zavestno vplivanje človeka in družbe na spremembe v pokrajini,
• pojasni nevarnosti, ki jih prinaša degradirana pokrajina,
• razloži in ilustrira glavne razločke med industrijsko in kmetijsko pokrajino,
• razloži kako promet, delovna sila in surovine vplivajo na razvoj gospodarstva,
• s terenskim delom in uporabo najmanj treh posrednih virov napravi opis pokrajine,

• različne fotografije pravilno razmesti k napisanim pojmom (migracija, degradacija okolja, območje praznjenja, ozelenjevanje, urbanizacija, suburbanizacija).

II. GEOGRAFSKI PROCESI V SLOVENIJI IN EVROPSKI UNIJI

Dijak:

• na političnem zemljevidu Evropske unije nariše podnebno in reliefno členitev EU,
• na reliefnem ali rečnem zemljevidu Evropske unije nariše členitve EU z vidika gostote poselitve, prometnih osi, gospodarsko-razvojnih osi in vriše glavne turistične pokrajine,
• ob gospodarskem zemljevidu pokaže in razloži okoljsko najbolj degradirane pokrajine v EU,
• s konkretnimi primeri opiše in razloži procese asimilacije, integracije in segregacije v Evropi,
• na zemljevidu pokaže in imenuje najmanj tri etnične skupnosti v EU, ki nimajo svoje lastne države,
• izdela kartogram, na katerem s strukturnimi krogi ponazori delež avtohtonega in alohtonega prebivalstva držav EU,
• napiše dvostranski esej o odpravljanju medetničnih trenj v državah EU.

III. UPORABNI IN PODJETNOSTNI VIDIK GEOGRAFIJE V BODOČEM POKLICU

Dijaki:

• opiše najmanj pet skupnih točk med poklicnim in strokovno-geografskim znanjem,
• razloži tri primere uporabnosti geografskega znanja za delo v svojem poklicu,
• naredi kriterijski model za trženje pokrajine, ki temelji na najmanj 10 elementih/kriterijih,
• napravi raziskovalno nalogo za svoj poklic, s katero dokaže razumevanje  geografskih znanj,
• napiše enostranski oglas za prodajo ali nakup zemljiške parcele, ki bo vseboval besedilo, zemljevid in fotografijo ter ga objavi na svetovnem spletu,
• napiše prošnjo za zaposlitev, iz katere bo razvidno njiegovo poklicno, strokovno in splošno znanje, ter utemelji pomembnost tega za opravljanje poklica.