TEHNIK MEHATRONIKE, TEHNIK OBLIKOVANJA
Katalog znanja je določil Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na 89. seji dne 30. 3. 2006.
1. Uvod
2. Usmerjevalni/splošni cilji predmeta
3. Učni cilji in priporočene dejavnosti
4. Odnosni cilji
5. Minimalni standardi znanja
6. Didaktična priporočila
7. Preverjanje in ocenjevanje znanja
V sodobni, hitro spreminjajoči se družbi je pomembno, da učence opremimo z znanji, veščinami, stališči in vrednotami – kompetencami, ki jim bodo omogočili uspešno soočanje z izzivi na področju učenja, dela, socialnih odnosov in udejstvovanja v širši družbi ter prevzemanja odgovornosti za lastni razvoj.
Predmet je zasnovan tako, da pri obravnavi vsebin učitelj pri učencih spodbuja razvoj naslednjih kompetenc:
Učitelj psihologije omogoča učenje učenja, kadar učence usmerja v refleksijo o lastnem procesu učenja, k spoznavanju lastne učne strategije in naravnanosti ter jih spodbuja, da se učijo lastno učenje zavestno nadzirati in samostojno uravnavati. Še posebej pomembno izhodišče za razvoj te kompetence predstavlja obravnava učnega poglavja Učenje oziroma obravnavanje zakonitosti procesa učenja, ki je eden temeljnih duševnih procesov. Ob obravnavi tega poglavja učenci usvajajo temeljne pojme s tega področja, izgrajujejo razumevanje zakonitosti procesa učenja, raznovrstnih oblik učenja ter dejavnikov, ki vplivajo na učenje (strategije, metode in tehnike učenja, učne navade, stili učenja itd.) v konkretni učni situaciji in se učijo vsa ta znanja uporabljati. V tem procesu izgrajujejo temeljni teoretski okvir, ki lahko predstavlja orodje za nadaljnjo samorefleksijo in samoregulacijo učenja pri tem predmetu, pri drugih učnih predmetih ter v učnih situacijah v življenju. Učitelj spodbuja procese vseživljenjskega učenja.
Učitelj psihologije omogoča učenje socialnih veščin, kadar spodbuja učence v refleksijo o lastnih socialnih veščinah v konkretnih življenjskih situacijah, v analizo lastnih prednosti in pomanjkljivosti ter v preseganje slednjih. Ob obravnavi učnega poglavja Človek v družbenem in delovnem okolju (npr. pri učnih temah Medosebni odnosi, Sporazumevanje) izgrajujejo učenci razumevanje temeljnih pojmov in zakonitosti s tega področja, s tem pa pojmovno mrežo, ki jim omogoča samorefleksijo. V samorefleksijo in samoregulacijo socialnih veščin usmerja učence tudi zunaj obravnave tematike same, saj pri delu v skupinah učenci razvijajo tudi socialne veščine.
Učitelj psihologije omogoča učenje sporazumevalnih zmožnosti, kadar spodbuja učence v branje raznovrstnih besedil, ki obravnavajo psihološko problematiko, njihovo analizo in kritično presojo, ter v razprave o prebranem. Razvoj te kompetence omogoča tudi takrat, kadar organizira razprave o obravnavani snovi. Učence usmerja v izmenjevanje izkušenj, kar predstavlja izhodišče za izpeljavo raznovrstnih sklepov, včasih ugotavljanje zakonitosti. Učitelj dosega cilje poučevanja z različnimi aktivnimi metodami učenja, ki učence spodbujajo k dejavnostim, ki razvijajo sposobnosti pisnega in ustnega sporazumevanja. Sporazumevalne zmožnosti razvijamo z omenjenimi dejavnostmi ob obravnavi vseh poglavij predmeta psihologije.
Učitelj psihologije omogoča razvoj podjetniških spretnosti (veščin) in naravnanosti, kadar usmerja učence v reševanje problemov, načrtovanje, organiziranje in odločanje: kadar jih spodbuja, da si npr. ob obravnavi neke psihološke tematike postavljajo raznovrstna vprašanja, nato pa jih usmerja, da samostojno iščejo odgovore nanje; kadar jih spodbuja k iskanju rešitev za določene probleme (npr. pri obravnavi problematike motivacije »Kako vplivati na motivacijo …«, pri obravnavi ustvarjalnega mišljenja »Kako rešiti ta problem ...?«), izdelavi načrta reševanja tega problema (npr. pri načrtovanju raziskovalne naloge, projekta) ter uresničevanju načrtovanih dejavnosti (npr. izvedbi projekta, izdelavi avtentične naloge). Pomembno je, da učence usmerja v samorefleksijo o razmišljanju, doživljanju in ravnanju v teh dejavnostih in mu omogoči, da spremlja svoj napredek glede na jasno predstavljene in vnaprej oblikovane kriterije (npr. kakovostne komunikacije, vešče uporabe virov, učinkovitega sodelovanja z drugimi).
Učitelj psihologije spodbuja učenca k razvoju kompetence varovanja zdravja in skrbi za lastno počutje ob obravnavi različnih tem, ki se posredno ali neposredno dotikajo zdravja, oziroma ob obravnavi raznovrstnih psiholoških vidikov zdravja. Tako npr. ob obravnavi problematike stresa usmerja učence v izgradnjo razumevanja dejavnikov stresa ter vloge stresa pri nastajanju nekaterih bolezni; ob obravnavi družine usmerja učence v razumevanje vplivov procesov v družini na razvoj in zdravje otroka; ob obravnavi tematskih sklopov Samopodoba, Razvoj osebnosti, Čustvovanje in Motivacija razvijajo učenci odnos do lastnega zdravja in varovanja le-tega, hkrati pa oblikujejo odnos do zdravja kot vrednote. Ob obravnavi značilnosti razvojnega obdobja mladostništva in pri obravnavanju medsebojnih odnosov spodbuja učence v izgradnjo razumevanja dejavnikov vrstniškega nasilja ter jih usmerja v učenje ustreznih vrst zaščite pred njim. Učitelj tudi spodbuja učence, da razmišljajo o svojem delovnem okolju, razmerah na delovnem mestu, delovni uspešnosti, soočanju s tržnimi zakonitostmi in analizira možne preventivne ukrepe za varovanje telesnega in duševnega zdravja. Učence spodbuja k preventivnemu delovanju za ohranjanje zdravja.
Učitelj psihologije spodbuja učence k razvoju matematične kompetentnosti z usmerjanjem v psihološko raziskovanje. Le-to namreč obsega poleg izvedbe raziskave tudi uporabo nekaterih matematično-statističnih postopkov, npr. urejanje in predstavljanje rezultatov s tabelami in grafičnimi prikazi, statistično obdelavo podatkov (izračun odstotkov in srednjih vrednosti). Spodbudo razvoju matematične kompetentnosti nudi tudi učitelj, ki pri obravnavanju različnih psiholoških raziskav usmerja učence v analizo in interpretacijo rezultatov, ki so podani z matematičnimi sredstvi (diagrami, tabele itd.), ter v primerjavo svoje interpretacije z interpretacijo avtorja. Temeljno razumevanje statistike razvija in spodbuja tudi v primeru, ko učenci ugotavljajo in interpretirajo svoje rezultate na izbranem psihološkem testu (vprašalniku) ter jih primerjajo z rezultati sošolcev.
Razvoj kompetence raziskovanja in razumevanja naravnih in družbenih procesov in pojavov spodbuja učitelj psihologije vedno, kadar usmerja učence v načrtovanje in izvedbo preprostejših raziskav psiholoških pojavov ali kadar jih usmerja v analizo in presojo socialnih in družbenih dejavnikov psiholoških procesov, osebnosti in vedenja. Še posebej pa prispeva k razvoju te kompetence ob obravnavi nekaterih tem s področja socialne psihologije, ko usmerja učence v izgradnjo razumevanja zakonitosti razmišljanja, doživljanja in ravnanja posameznika v različnih socialnih in družbenih okoljih ter razumevanja procesov socialnega zaznavanja in procesov sporazumevanja.
Učitelj psihologije spodbuja razvoj medkulturne kompetence, kadar usmerja učence v preučevanje razlik v razmišljanju, doživljanju in ravnanju pripadnikov različnih kulturnih okolij, npr. v raziskovanje kulturno pogojenih razlik v načinih izražanja čustev, v vrednotnih sistemih, stališčih, naravnanostih v komunikaciji itd. Učence ob obravnavi psihičnih procesov, osebnosti in vedenja spodbuja k analizi lastnega doživljanja in ravnanja. Učence spodbuja, da kritično razmišljajo o značilnostih večkulturnih in večetničnih skupnosti v poglavjih Življenje v družbi in skupini, Stališča, stereotipi in predsodki, Medosebni odnosi in Sporazumevanje. Učenci pri različnih dejavnostih analizirajo lastna doživljanja, razmišljanja in ravnanja. V samorefleksiji zavzamejo kritični odnos do lastnega ravnanja in ravnanja skupine. V inkluzivni šoli učitelj spodbuja in razvija pri učencih strpno komunikacijo in načelo integracije (npr. v poglavjih Medosebni odnosi, Sporazumevanje).
Učitelj psihologije omogoča razvoj informacijsko-komunikacijske pismenosti, kadar učence spodbuja, da z namenom razvoja poglobljenega razumevanja psiholoških zakonitosti raziskujejo računalniške podatkovne baze. To kompetenco spodbuja tudi, kadar učence usmerja, da s pomočjo informacijske tehnologije iščejo, zbirajo, obdelujejo podatke, jih kasneje analizirajo in kritično ovrednotijo ter nazadnje s pomočjo informacijske tehnologije tudi oblikujejo in predstavijo. Pri tem jih spodbuja, da uporabljajo urejevalnik besedil, oblikujejo preprosto računalniško preglednico, izdelajo graf, pripravijo predstavitev referata, seminarske naloge ipd. ob podpori elektronskih prosojnic, obdelajo podatke s statističnimi programskimi orodji, kot je npr. Excel itd.
Estetska kompetenca je posredno vključena v različne teme usvajanja snovi. Učitelj učence spodbuja k uzaveščanju pomena estetskega pri poglavjih o duševnih procesih, npr. Spoznavni procesi, Čustvovanje in Motivacija, še posebej pri temi o zadovoljevanju potreb in vrednotah. Učence spodbuja k različnim dejavnostim, pri čemer poudarja pomen estetskega videza izdelka. Spodbuja jih k razvijanju estetske kompetence pri tistih psiholoških temah, ki so v neposredni povezavi z njegovo poklicno kariero (v poglavju: Psihologija v podjetjih).
Učenci bodo pri predmetu psihologija:
Legenda:
UČNI CILJI |
PRIMERI DEJAVNOSTI za pouk in priporočila |
UVOD V PSIHOLOGIJO |
|
Opredelitev in predmet psihologije |
Razišče svojo aktualno predstavo o psihologiji kot znanosti in o delu psihologa ter jo primerja z informacijami iz strokovnih virov. |
Razlikuje znanstvena in neznanstvena pojmovanja duševnosti. Opiše znanstveno metodo in jo razlikuje od neznanstvenega spoznavanja. |
Primerja laična (zdravorazumska) pojmovanja o osebnosti in duševnosti (npr. moški so inteligentnejši od žensk) s psihološkimi spoznanji, ki so podprta z rezultati znanstvenih raziskav. Ugotavlja njihovo ustreznost. |
Metode psihologije |
Poišče primere testov v časopisih, poljudni literaturi in na spletu ter kritično presodi njihovo uporabnost. Preuči razlike med zbranimi "časopisnimi" testi in psihološkimi testi. |
Opredeli psihološki test in ga razlikuje od "časopisnih" testov. Izoblikuje kritičen odnos do "časopisnih" testov in do psihološkega testiranja. |
V skupinah oblikujejo primer psihološkega testa in zavzamejo kritičen odnos do le-tega. |
Opiše intervjuja in vprašalnika ter razlikuje med njima. |
Opravi intervju (npr. s psihologom). Izdela anketni vprašalnik, s katerim ugotavlja mnenje sošolcev o določenem psihološkem pojavu. |
TEMELJNI DEJAVNIKI RAZVOJA |
|
Dednost |
Razmišlja o potencialnih vplivih dednosti na lastne lastnosti. |
Okolje |
Analizira vplive družine, vrstniške skupine, šole in drugih socialnih okolij na lastno razmišljanje, doživljanje in ravnanje v konkretnih življenjskih situacijah. O tem razpravlja s sošolci, izmenja izkušnje, izvaja primerjave in sklepe. |
Samodejavnost |
Uporabi znanje o temeljnih dejavnikih okolja pri razlagi in interpretaciji razmišljanja, doživljanja in ravnanja ljudi v konkretnih življenjskih situacijah. |
DUŠEVNI PROCESI – SPOZNAVNI (KOGNITIVNI) PROCESI |
|
Zaznavanje Opredeli pojem zaznavanje. Presodi in s primeri ponazori pomen zaznavanja v življenju posameznika. Razloži in presodi vpliv psiholoških in socialnih dejavnikov na zaznavanje (izkušnje, čustva, motivacija, stališča). |
Razmisli o vplivih na zaznavanje konkretne življenjske situacije. Primerja lastno zaznavo z zaznavo drugih vpletenih. Analizira perspektive ter identificira dejavnike, ki vplivajo na (potencialne) razlike v zaznavanju iste situacije (motivi, čustva, pričakovanja …). |
Opredeli in s primeri ponazori zmotne zaznave: iluzije in halucinacije. Pojasni in s primeri ponazori načela organizacije zaznav (lik in podlaga itd.). Opredeli pojem pozornosti. Na primerih razloži in presodi pomen notranjih in zunanjih dejavnikov pozornosti (motivacija, čustva, značilnosti dražljajev). |
Prepoznava različna načela organizacije zaznav na različnih vzorcih blaga in v različnih življenjskih situacijah. Izdela oglas oziroma reklamno sporočilo ter pri tem upošteva različne dejavnike pozornosti. Oglas naj bo povezan s poklicnim področjem, za katerega se učenci izobražujejo.
|
Učenje Opredeli pojem učenja in pojasni pomen učenja v življenju. Opiše in s primeri ponazori različne vrste učenja (instrumentalno pogojevanje, modelno učenje oziroma posnemanje). |
Navede čim več različnih dejavnosti, znanj, spretnosti, vedenj in osebnostnih značilnosti, ki so naučene. |
Opiše in s primeri ponazori dejavnike učenja (psihološke, fizikalne, fiziološke in socialne) ter oceni njihov pomen za učno uspešnost. |
Razmisli o dejavnikih, ki vplivajo na njegovo učenje v konkretni učni situaciji, npr. pri učenju določenega šolskega predmeta ali druge dejavnosti (motivacija, učne navade): identificira dejavnike, ki vplivajo pozitivno, in dejavnike, ki negativno vplivajo na njegovo učenje. Presodi, katere negativne dejavnike bi lahko odpravil oz. zmanjšal njihov vpliv. Razmisli o lastni pripravljenosti na spremembo in izdela akcijski načrt. Svoje izkušnje in razmišljanja izmenja s sošolci, ugotavlja podobnosti in razlike in izvaja sklepe. |
Prepoznava lastne učne stile (vidni, slušni, kinestetični oziroma gibalni), motiviranost za učenje in učne navade oziroma strategije. Presodi in s primeri ponazori pomen sposobnosti, motivacije, čustev in učnih stilov za učenje. Razloži in oceni načine (strategije) za uspešnejše učenje: npr. miselni vzorci, ponavljanje, osmišljanje in povezovanje. |
Prepoznava lastne učne stile in razmišlja o njih (lahko s pomočjo kakega od psiholoških vprašalnikov učnih in/ali spoznavnih stilov). Ugotavlja prednosti in pomanjkljivosti vsakega od učnih stilov. Ponazori vpliv dejavnikov učenja na lastnem primeru (npr. motivi). Uporabi pridobljeno znanje za uravnavanje lastnega procesa učenja. Preizkuša raznovrstne učne strategije. Izdela načrt lastnega učenja. |
Mišljenje Opiše, razlikuje in s primeri pojasni realistično in domišljijsko mišljenje ter divergentno in konvergentno mišljenje. |
Opiše primere lastnega realističnega in domišljijskega ter konvergentnega in divergentnega mišljenja. Presodi, katere vrste mišljenja pogosteje uporablja v šoli in katere v drugih življenjskih okoliščinah. Izkušnje izmenja s sošolci. |
Razlikuje zdravorazumsko od kritičnega mišljenja. |
Zapiše nekaj svojih mnenj in prepričanj ter jih skuša utemeljiti. Svoje utemeljitve presodi z vidika vrst dokazov (s katerimi vrstami dokazov je utemeljeval svoje mnenje, kateri dokazi so kakovostnejši). O svojih ugotovitvah se pogovori v paru ali v manjših skupinah. |
Opiše, primerja in razlikuje načine reševanja miselnih problemov in jih ilustrira s konkretnimi primeri. Razloži vlogo psiholoških dejavnikov (čustva, motivacija, znanje) pri reševanju problemov. |
Analizira lastni proces reševanja konkretnega problema, npr. pisanje seminarske naloge, reševanje matematičnega problema. Identificira potencialne dejavnike, ki so vplivali na potek in izid. O svoji izkušnji se pogovori s sošolcem. |
Opredeli pojem ustvarjalno mišljenje in navede primere ustvarjalnih dosežkov. Razume, s primeri ponazori in ovrednoti vpliv osebnostnih in socialnih dejavnikov na ustvarjalnost.
|
Identificira konkretne situacije in probleme, v katerih je razmišljal ali ravnal ustvarjalno, ter področja, na katerih je večkrat ustvarjalen. Ugotavlja, kateri dejavniki potencialno (spodbudno ali zaviralno) vplivajo na njegovo ustvarjalnost. |
Pozna in opiše različne tehnike ustvarjalnega mišljenja in jih uporabi pri reševanju različnih problemskih situacij (nevihta možganov, PMI itd.). Raziskuje lastno ustvarjalnost. |
Sodeluje pri izvedbi različnih tehnik za spodbujanje in razvijanje ustvarjalnega mišljenja ter razmisli o svoji izkušnji. |
DUŠEVNI PROCESI – ČUSTVOVANJE IN MOTIVACIJA |
|
Čustvovanje Opredeli pojem čustvo in presodi pomen čustev za človekovo življenje. Razdeli čustva po različnih merilih (intenzivnost in trajanje, sestavljenost), jih opiše in ponazori s primeri. |
Razmišlja o svojem čustvovanju v izbrani življenjski situaciji: analizira dejstva, identificira lastne misli in vedenje. Razmišlja o drugih možnostih razmišljanja in ravnanja v situaciji ter o potencialnem vplivu te spremembe na čustvovanje. |
Opredeli funkcije posameznih čustev in presoja funkcionalnost čustvovanja v konkretni življenjski situaciji.
|
Analizira razmišljanje, doživljanje in čustvovanje oseb v različnih situacijah (študij primerov, lastno čustvovanje) ter presoja funkcionalnost njihovih odzivov. Razpravlja o drugih možnih odzivih v situaciji, predlaga bolj konstruktivne odzive. |
Razlikuje doživljanje in izražanje čustev. Opiše nebesedno izražanje čustev in ga razlikuje pri različnih čustvih.
|
Sodeluje v igri vlog ali simulaciji, v kateri pri vsakem zaigranem čustvu (npr. strah, veselje, žalost, jeza) izraža tipične značilnosti doživljanja čustva (npr. pozitivno-negativno, močno-šibko, pomirjajoče-vzburjajoče) in izražanja čustva (izraz obraza, drža telesa, kretnje, spremembe v glasu ...). Učenci rezultate beležijo in komentirajo. |
Razume vpliv kulture na doživljanje in izražanje čustev (razlike med spoloma in med kulturami). Razume prepletenost čustvenih z drugimi duševnimi procesi (spoznavnimi procesi, motivacijo). |
Razmišlja o vplivu družinskega in širšega kulturnega okolja na izražanje čustev. Napravi refleksijo o pravilih izražanja čustev v družini in/ali širšem kulturnem okolju ter razmisli, ali so pravila specifična za vsak spol.
|
Opiše značilnosti čustvene zrelosti, presodi čustveno zrelo odzivanje in ga razlikuje pri različnih čustvih. Razvija zmožnost uravnavanja čustev, občutljivost in empatijo za čustvovanje drugih ljudi. |
Analizira svoje čustvovanje z vidika čustvene zrelosti. Razmisli o tem, kako uravnava svoja čustva (preveč ali premalo nadzora nad izražanjem čustev, intenzivnost čustev ipd.), ter v skupini išče in presoja ideje, kako bi bilo mogoče izbrana čustva uravnavati. Opiše neki dogodek s perspektive drugega (npr. vživi se v vlogo storilca nasilja/žrtve in napiše pismo iz njegove perspektive, odigra vlogo). |
Motivacija Opredeli pojem potrebe, motiva in cilja. Opredeli fiziološke in psihosocialne potrebe, razlikuje med njimi in navede konkretne primere. Opiše, s primeri ponazori in ovrednoti notranjo in zunanjo motivacijo. Uzavešča lastno motivacijo ter razvija strategije samomotiviranja za različne dejavnosti.
|
Razmišlja o lastnih potrebah in motivih ter načinih njihovega zadovoljevanja: identificira svoje potrebe v konkretni življenjski situaciji in razpravlja o tem, kako jih zadovoljuje (jih je zadovoljeval). Razmisli tudi o svojem razmišljanju, doživljanju in ravnanju v situaciji, ko svojih potreb ni mogel zadovoljiti. O izkušnji se pogovori s sošolcem. Analizira in pojasnjuje motivacijo lastno motivacijo ali motivacijo različnih ljudi v konkretnih življenjskih situacijah, npr. razmišlja o vzvodih ravnanja različnih akterjev v konkretnih situacijah (študij primera). |
Opredeli pojem vrednot in navede pomembne kategorije vrednot. Pojasni vpliv vrednot na ravnanje posameznika. Uzavešča lastni vrednotni sistem.
|
Sestavi lastno lestvico vrednot. Ugotavlja podobnosti in razlike med seboj in sošolci. Presoja vpliv dejavnikov, ki so vplivali na oblikovanje lastnega vrednotnega sistema (vpliv družine, vrstnikov, medijev). Opiše situacijo, v kateri je ravnal skladno z neko lastno vrednoto, in situacijo, v kateri je ravnal v nasprotju z njo. Razmisli o svojem razmišljanju in doživljanju v obeh situacijah, ju primerja in analizira vzvode svojega ravnanja. Svoja razmišljanja zapiše. |
Razloži prepletenosti motivacijskih procesov z drugimi duševnimi procesi (čustveni, spoznavni). Presodi vpliv motivacije na uspešnost na različnih življenjskih področjih. |
|
Dinamika motivov Razloži pojme frustracija, konflikt in stres ter jih ponazori na primerih. Opiše in s primeri ponazori glavne vrste konfliktov.
|
Razmisli o svojem čustvovanju, razmišljanju in ravnanju v konkretnih obremenjujočih situacijah in presodi njihovo konstruktivnost. Identificira alternativne možnosti. O svojih izkušnjah se pogovarja s sošolci in izmenjuje ideje. Identificira lastno potencialno nekonstruktivno ravnanje ter razmisli o pripravljenosti in možnosti, da bi v prihodnosti v podobnih situacijah razmišljal, doživljal in ravnal drugače. |
Razloži nastanek, potek in posledice stresa. |
Identificira situacije, ki so zanj stresne, in sestavi osebno rang lestvico stresogenih dejavnikov; ob konkretnih dogodkih razmisli, zakaj jih doživlja kot obremenjujoče. Svojo lestvico primerja z lestvicami sošolcev; razpravlja o podobnostih in razlikah v doživljanju dogodkov in situacij. |
Razlikuje med konstruktivnim in nekonstruktivnim odzivanjem na duševne obremenitve, jih opiše in ponazori s primeri. Analizira razmišljanje, doživljanje in ravnanje posameznika z vidika konstruktivnosti/nekonstruktivnosti.
|
Analizira razmišljanje, doživljanje in ravnanje udeležencev v konfliktni situaciji na delovnem mestu (študij primera); analizira proces reševanja konflikta ter vplive, ki potekajo na potek, ter presoja prispevek posameznika z vidika konstruktivnosti/nekonstruktivnosti. Zamisli si sebe pri bodočem opravljanju poklica in predvidi potencialno obremenjujoče dejavnike. Razmišlja o možnih načinih soočanja s temi situacijami. |
OSEBNOST |
|
Pojmovanje osebnosti |
Napravi samorefleksijo o svojih osebnostnih lastnostih; razmišlja o lastnih močnih ter šibkih področjih. Opiše svoje lastnosti in o tem razpravlja s prijatelji. |
Presoja posamezne osebnostne značilnosti z vidika socialne zaželenosti v nekem kulturnem in družbenem okolju. |
|
Opredeli pojem inteligentnosti ter pojasni in presodi medosebne razlike v inteligentnosti. Navede, opiše in s primeri ponazori vrste inteligentnosti po Gardnerju. |
Napravi refleksijo o lastnih inteligentnostih (po Gardnerju) ter razmišlja o vplivih le-teh v konkretnih življenjskih situacijah. |
Samopodoba |
Razmisli o svoji samopodobi na različnih področjih ter preiskuje vplive le-te na razmišljanje, doživljanje in ravnanje v konkretnih življenjskih situacijah. |
Razvoj osebnosti |
Prikliče nekaj prijetnih spominov na otroštvo in zgodnje mladostništvo in razmisli zakaj. Razmisli o tem, kaj so mu o njem kot otroku povedali starši. Skozi spominske epizode iz otroštva ter informacije, ki jih je dobil o sebi od staršev ali drugih pomembnih oseb, razmišlja o lastnih razvojnih spremembah. Svoje izkušnje izmenja s sošolci v parih ali manjših skupinah, če to želi. |
ČLOVEK V DRUŽBENEM IN DELOVNEM OKOLJU |
|
Življenje v družbi in skupini
|
Razmišlja o lastnem procesu socializacije in identificira pomembnejše dejavnike, ki so vplivali na njegov razvoj. Identificira sporočila staršev, medijev, vrstnikov … , ki so bila zanj pomembna in so v konkretnem trenutku odločilno sooblikovala njegovo razmišljanje, doživljanje in ravnanje. |
Presodi pomen psihološke funkcije družine za razvoj posameznika (varnost, sprejetost, učenje socialnih veščin, nadzor, navezanost …). |
Presoja vlogo posameznih družinskih članov pri njegovi izbiri srednje šole/poklica itd. Sodeluje pri igri vlog, npr. učenci igrajo družinske člane, pri čemer se družine razlikujejo glede na psihološke funkcije, ki jih uresničujejo. |
Opredeli osnovne načine vodenja in opiše njihove značilnosti (demokratično, avtokratično, popustljivo). Presodi prednosti in pomanjkljivosti posameznega tipa vodenja glede na situacijo. |
Napravi refleksijo o svoji (morebitni) izkušnji vodenja ter o izkušnjah, ko je bil voden na različne načine; svoja doživetja in doživljanja primerja s sošolčevimi, raziskuje podobnosti in razlike ter izvaja sklepe. Opiše osebnostne lastnosti vodje, ki bi si ga želel na delovnem mestu, in utemelji svojo izbiro. |
Stališča, stereotipi in predsodki |
Razmisli o svojih stališčih do različnih socialnih objektov, vprašanj, skupin in pojavov ter jih sooči s stališči sošolcev. Analizira razlike v stališčih in presodi utemeljitve, s katerimi posamezniki utemeljujejo svoja stališča. V medijih poišče aktualni dogodek, povezan s predsodki in stereotipi, ga komentira ter kritično analizira. |
Medosebni odnosi |
Opiše primer lastnega prosocialnega, proindividualnega in antisocialnega vedenja, napravi refleksijo o svojem doživljanju situacije, v kateri je tako ravnal, in analizira možne vzroke svojega ravnanja. Razmisli, kako ta vedenja vplivajo na odnose v skupini. O svojih ugotovitvah razpravlja s sošolci. Oceni, katero vedenje bi bilo za njega in delovno okolje najbolj konstruktivno na želenem delovnem mestu. Ugotavlja, ko se vede v konkretnih življenjskih situacijah: agresivno, pasivno ali asertivno (samozavestno). Primerja različne oblike vedenja in njihove posledice. |
Sporazumevanje in socialne veščine Opredeli pojem sporazumevanje, razlikuje med besednim in nebesednim sporazumevanjem ter enosmernim in dvosmernim sporazumevanjem, oceni pomen sporazumevanja v medosebnih odnosih. Opiše in navede značilnosti uspešnega sporazumevanja s strankami, kupci, gosti. Analizira proces komunikacije med udeleženci v različnih konkretnih situacijah. Ozavešča lastne veščine sporazumevanja in jih razvija. Ovrednoti različne načine reševanja konfliktov glede na prednosti in pomanjkljivosti. Analizira razmišljanje, doživljanje in ravnanje vpletenih v konkretne konfliktne situacije. Raziskuje potencialne rešitve. Razvija veščine konstruktivnega reševanja konfliktov. |
Napravi refleksijo o svoji izkušnji z različnimi načini sporazumevanja (besedni/nebesedni, ustno/pisno …) in o le-tej razpravlja s sošolci. Napravi refleksijo o situaciji, v kateri se je z nekom uspešno sporazumeval, ter o situaciji, v kateri sporazumevanje ni bilo uspešno; analizira potek sporazumevanja ter identificira potencialne dejavnike, ki so vplivali na uspešnost/neuspešnost le-tega. |
PSIHOLOGIJA DELA |
|
Delo in njegove zakonitosti |
Napravi refleksijo o lastni izkušnji in jo primerja s teoretskim modelom. Razmišlja o dejavnikih v konkretni delovni situaciji (študij primera) in njihovem vplivu na proces dela. Razmišlja o različnih dejavnikih, ki vplivajo na utrujenost. Opiše situacije, ko je doživljal telesno in psihično utrujenost in izlušči različne znake utrujenosti. V skupinah oblikujejo predloge za zmanjšanje utrujenosti pri učenju in pri delu. |
Delo in delovna uspešnost Navede in opiše dejavnike delovne uspešnosti in jih ponazori s primeri z lastnega poklicnega področja. Presodi pomen posameznega dejavnika za delovno uspešnost. |
Razmisli o lastni 'delovni uspešnosti' v raznovrstnih situacijah (šolsko delo, počitniško delo) in analizira dejavnike, ki so k le-tej prispevali. Naredi načrt, kako bi spremenil/povečal delovno uspešnost. Upošteva posamezne dejavnike delovne uspešnosti. Razmišlja o pomenu zadovoljstva in uspešnosti na delovnem mestu. |
Trženje Opiše in na primerih pojasni dejavnike uspešne prodaje (reševanje problemov, prodajni proces, vzpostavljanje odnosov s kupci). Razlikuje temeljne osebnostne profile kupcev ter pojasni, kakšne so učinkovite prodajne strategije za vsako izmed skupin. |
Razmisli o svojem zadnjem nakupu in analizira dejavnike, ki so v tej situaciji prispevali k odločitvi o nakupu. Načrtuje strategije, s katerimi bi na trg ponudil svoj izdelek.
Na temelju analize lastnega ravnanja v vlogi potrošnika določi svoj osebnostni profil. Primerja različne strategije prodaje. O svojih ugotovitvah razpravlja s sošolci. |
Poklicna etika Pojasni pojem poklicna etika in presodi etičnost ravnanja posameznika v konkretni poklicni situaciji. |
Razmišlja o etični dimenziji lastnega ravnanja v različnih življenjskih okoliščinah in o tem razpravlja s sošolci. Poizve o etičnem kodeksu svojega poklica. |
1Zaradi večje preglednosti besedila se uporablja le ena slovnična oblika za spol udeležencev učnega procesa.
2 Refleksija o lastnih učnih navadah predstavlja eno izmed vaj, ki jih učitelj z učenci opravlja v fondu 20 ur, namenjenih temu načinu dela. Dijak za to vajo napravi pisno poročilo z refleksijo, ki ga vloži v portfolio.
3 Refleksija o lastni ustvarjalnosti predstavlja eno izmed vaj, ki jih učitelj z učenci opravlja v fondu 20 ur, namenjenih temu načinu dela. Učenec za to vajo napravi pisno refleksijo (poročilo). Vajo vloži v svoj portfolio.
4 Študij primera usmerjen v analizo funkcionalnosti čustvovanja. S samorefleksijo o funkcionalnosti čustvovanja v izbrani življenjski situaciji predstavlja eno izmed vaj, ki jo učenec zaključi s pisnim poročilom (ali samorefleksijo), ki je sestavni del portfolia.
5 V okviru 20 ur praktičnih vaj naj učitelj izvede tudi eno izmed vaj s področja motivacije (npr. refleksija ali študij primera o vzvodih ravnanja posameznika v konkretni življenjski situaciji, refleksija ali študij primera o vrednotnem sistemu posameznika in vplivu le-tega na razmišljanje, doživljanje in ravnanja oz. življenjske odločitve le-tega, igra vlog). Učenec napiše pisno poročilo in refleksijo na vajo in jo vstavi v svoj portfolio.
6 V okviru 20 ur praktičnega dela naj učenec napravi tudi poglobljeno vajo iz učnega sklopa Življenje v družbi in skupini. Napravi lahko npr. poglobljeno analizo skupine, ki ji pripada, ter samorefleksijo o svojem doživljanju, razmišljanju in ravnanju v tej skupini; študijo primera (vodenje,skupine, socializacija). Napiše poročilo s samorefleksijo in ga vstavi v svoj portfolio.
Legenda:
Priporočilo:
Dijak izdela pet poročil z refleksijami za portfolio. Portfolio je instrument spremljanja individualnega učenčevega razvoja. V mapo vlagamo učenčeve izdelke po točnem vrstnem redu. Časovna in vsebinska evidenca je lahko v obliki kazala na drugi strani. Poročilo vsebuje poimenovanje teme in vsebino, kot je določena z učnimi cilji v katalogu znanja. Dejavnosti so opisane, čeprav vsebujejo konkreten izdelek, ki je priložen. K vsakemu poročilu dijak doda pisno refleksijo/samorefleksijo. Učitelj z učenci izdela kriterije ocenjevanja portfolia.
Odnosni cilji, vezani na posamezne učne/tematske sklope, so razvidni v desnem stolpcu poglavja III.
Dijak dosega minimalne standarde znanja, ko izkazuje znanje na nižjih taksonomskih ravneh. Za minimalni standard naj bodo naloge na nivoju poznavanja in razumevanja. Če ne presega minimalnih standardov, kar pomeni, da ne rešuje nalog zahtevnosti interpretacije in vrednotenja, ne more imeti ocene več kot dobro (3).
Učitelj je v okviru učnega načrta avtonomen pri določanju števila ur, namenjenih obravnavi učne teme, in pri določanju zaporedja učne snovi. Predlagano zaporedje učnih vsebin predstavlja zgolj priporočilo, v okviru katerega načrtuje učitelj vse aktivnosti v razredu (obravnava snovi, ponavljanje in utrjevanje snovi, preverjanje znanja). Osnovno vodilo in pogoj je, da se program realizira ob upoštevanju strokovnih principov in smiselnosti izbranega zaporedja.
Katalog znanj predvideva tudi določeno število ur (30 %) za obravnavo vsebin po strokovni presoji učitelja in v skladu z interesi učencev. Vsebine, med katerimi lahko učitelj poljubno izbira, so označene s poševnim tiskom, lahko pa – sledeč interesom dijakov – obravnava tudi nekaj vsebin zunaj predlaganega okvira.
Informativni učni cilji obsegajo pridobivanje temeljnih psiholoških znanjin seznanjanje z osnovnimi metodami spoznavanja v psihologiji. V predmetnem katalogu so opredeljeni s pojmi: dijak prepozna, navede, našteje, imenuje, opredeli (definira), opiše, ponazori na konkretnih primerih, uporabi (aplicira), razloži, pojasni, razlikuje, primerja, poveže, ovrednoti (kritično presodi, oceni).
Pojmi: navesti, našteti, prepoznati, opredeliti, poimenovati (npr. opredeli pojem duševnosti, navede posamezne psihološke metode, imenuje oblike učenja, prepozna fiziološke spremembe v izražanju posameznih čustev, našteje vrste sposobnosti) se nanašajo na najnižji nivo znanja, na katerem mora dijak učne vsebine obnoviti ali zgolj prepoznati.
Nivo razumevanja učne snovi zajema odgovore na vprašanja zakaj in kako. Na tem nivoju dijak samostojno oblikuje odgovor s svojimi besedami. Pojmi, ki se nanašajo na ta nivo, so: razložiti, pojasniti, interpretirati (npr. pojasni pojma socializacije in individualizacije, razloži vpliv različnih dejavnikov na oblikovanje vrednot, interpretiraj ravnanje osebe z vidika njenih vrednot).
Naslednji, višji nivo je uporaba znanja v konkretnih situacijah (npr. uporabi "jaz" sporočilo).
Analiza predpostavlja razčlenitev gradiva na sestavne dele in vključuje pojme: razlikovati, razčleniti, ločiti, ugotoviti razliko (npr. razčleni, kaj vključuje osebnostna zrelost).
Na nivoju sinteze dijak informacije poveže na nov način. Pojmi, ki zajemajo nivo sinteze, so: povezati, sestaviti, organizirati, izpeljati, primerjati, interpretirati, napovedati (npr. sestavi načrt učenja za različne učne vsebine, napove možno vedenje posameznika v različnih situacijah na osnovi poznavanja osebnostnih lastnosti, poveže vplive posameznih temeljnih dejavnikov pri razlagi razvoja osebnosti, primerja svoja stališča s stališči sošolcev, poveže vsebine s spoznanji drugih predmetov).
Nivo vrednotenja vključuje izražanje vrednotnih sodb in stališč ter presojanje glede na vnaprej določene ali lastne kriterije. Pojmi na tem nivoju so: ovrednotiti, oceniti, presoditi (npr. oceni pomen zaznavanja za človekovo prilagajanje okolju, presodi pomen propagande za oblikovanje stališč, presodi etične vidike delovanja človeka v okolju).
Pri načrtovanju dejavnosti in miselnih izzivov naj učitelj razmišlja tudi o temeljnih miselnih procesih, ki jih posamezna dejavnost oz. problemska situacija izzove. Tako naj učencu omogoči, da v dejavnostih primerja, razvršča, razmišlja induktivno in deduktivno, rešuje probleme, eksperimentira, napoveduje, argumentira in izgrajuje podporo lastnim stališčem.
Formativni in socializacijski učni cilji se nanašajo na razvijanje različnih čustvenih, motivacijskih, učnih, miselnih in socialnih spretnosti in kompetenc učenca, npr. sposobnosti sporazumevanja in sodelovanja, reševanja medosebnih konfliktov, konstruktivnega soočanja z obremenitvami, ustreznega uravnavanja čustev, učinkovitega načrtovanja učenja in razvijanja učnih strategij ter kritičnega mišljenja. Njihovo uresničevanje predpostavlja učenje, ki temelji na refleksiji osebne izkušnje posameznika, umeščene v kontekst konceptov stroke. Teoretsko osmišljena izkušnja pa (lahko) predstavlja izhodišče za zavestno spremenjeno razmišljanje, doživljanje in ravnanje v prihodnosti, ki predstavlja novo izkušnjo. S tem se krog učenja sklene in znova zavrti. Psihologija ima – zaradi vsebine same – velik potencial za spodbujanje socialnega in osebnostnega razvoja učencev, končni rezultat pa poleg didaktično-metodičnih vidikov obravnave učnih vsebin določajo še drugi dejavniki (npr. odnos učitelj – učenec), predvsem pa značilnosti učencev.
Pouk psihologije naj bo pester in dinamičen tako z vidika uporabljenih učnih metod kot z vidika uporabljenih organizacijskih oblik. Težišče aktivnosti naj bo na učencih, učitelj naj ob obravnavi učne snovi prevzema predvsem vlogo moderatorja procesa in organizatorja aktivnosti. Občasno pa lahko tudi na tem mestu pobudo prepusti učencem.
Temelj pouka psihologije naj bodo torej dejavnosti učencev, predvsem takšne, ki omogočajo učencem refleksijo izkustva, avtonomijo v razmišljanju, kritično analizo in ustvarjalnost: reševanje problemov, diskusija, delo z besedili (analiza, evalvacija, primerjava), igranje vlog in simulacije, interaktivne igre, študije primera, projektno učno delo, eksperimentiranje itd. Razlaga naj bo problemsko obarvana, prav tako demonstracija (npr. analiza videoposnetka), obe pa predvsem dopolnilo in nadgradnja k prej omenjenim. Frontalno delo naj se izmenjuje z individualnim in skupinskim (sodelovalno učenje). Obravnavo učne teme naj učitelj praviloma začne z vprašanjem, s katerim učence usmeri v preiskovanje lastnega obstoječega pojmovanja obravnavanega pojava, sklene pa naj jo praviloma z usmeritvijo učencev v razmislek, kako bi lahko usvojeno znanje izkoristili v vsakodnevnem življenju.
Doseganje formativnih ciljev omogoča predvsem učenje, ki vključuje učenčevo osebno izkušnjo, bodisi kot izhodišče obravnave učne snovi ali kot osmislitev teoretskega. Zato naj učitelj ob obravnavi prav vsakega pojma sledi fazam Kolbovega modela izkustvenega učenja: osebna izkušnja, refleksija le-te, abstraktna konceptualizacija ter aktivno eksperimentiranje. Izhodiščna točka učenja je lahko v kateri koli fazi modela, pomembno je, da učenci krog učenja sklenejo.
Nekatere teme iz kataloga znanj za psihologijo so vključene tudi v katalog znanj za sociologijo: socializacija, družina, vrednote (v tistih programih srednjega strokovnega in tehniškega izobraževanja, v katerih je v predmetniku najti oba predmeta). Takrat priporočamo, da se učitelj pri obravnavi navedenih vsebin osredotoči zgolj na psihološke vidike problematike, hkrati pa poskuša obravnavo teh tem v šolskem aktivu časovno uskladiti z učiteljem sociologije. Tako bi bil v večji meri zagotovljen interdisciplinaren pristop k problematiki.
Pri obravnavi različnih teoretskih konceptov lahko učitelj psihologije izhaja tudi iz raznovrstnih umetnostnih del: literarnih besedil, poezije, slikarskih del, zato priporočamo, da se povezuje in usklajuje tudi z učitelji slovenščine oz. materinščine in učitelji umetnosti.
V različnih programih srednjega strokovnega oz. tehniškega izobraževanja se nekatere vsebine bolj ali manj dotikajo tem, ki jih obravnavajo tudi drugi predmeti. Priporočamo usklajeno načrtovanje izvajanja z učitelji teh predmetov.
POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI
Vsebine predmeta so povezane predvsem s skupnimi in temeljnimi strokovnimi predmeti, posebej z znanjem iz sociologije in nekaterih strokovnih predmetov (npr. ekonomije).
Pri predmetu psihologija učitelj preverja znanje ustno, pisno in s samostojnimi izdelki (poročila, referati, refleksije, analize in prikazi, eseji, načrti, portfolio …). Preverjanje in ocenjevanje zajema vse taksonomske ravni znanja.
Pri pisnem preverjanju učitelj uporabi različne tipe nalog: izbirni tip, naloge povezovanja in dopolnjevanja, naloge kratkih odgovorov. Ti tipi nalog so primerni predvsem za preverjanje in ocenjevanje nižjih nivojev znanja. Za ugotavljanje znanja na nivoju analize, sinteze in vrednotenja priporočamo uporabo nalog esejskega in interpretacijskega tipa. S samostojnimi izdelki dijakov (npr. referati, raziskovalne naloge, refleksije, eseji, raznovrstni projekti in različne vrste avtentičnih nalog) naj učitelj preverja tudi učenčevo sposobnost ločevanja pomembnih in nepomembnih dejstev, povezovanja in organiziranja izkušenj in informacij v smiselno celoto, sposobnost kritične presoje in argumentacije idr. Učitelj naj bo tako pri načrtovanju in izvajanju pouka kot v fazi preverjanja in ocenjevanja pozoren na vso paleto različnih znanj: vsebinskih ter procesnih (kompleksno mišljenje, sodelovanje, predstavljanje idej, delo z viri). Komunikacijske kompetence in socialne veščine naj učitelj preverja v avtentičnih situacijah (npr. pri delu z viri, pri delu v skupinah, s pomočjo igre vlog, argumentacije itd.).
Formativnih ciljev, ki zajemajo spoznavanje sebe in drugih, oblikovanje interesa za uporabo psiholoških spoznanj v življenju itd., učitelj ne ocenjuje. Naj pa jih ob vsebinah in dejavnostih, s katerimi jih uresničuje, spremlja in učencem daje povratno informacijo. Učence spodbuja k zavestni refleksiji lastnega napredovanja tudi na teh (ne le na z ocenami osmišljenem kognitivnem) področjih. Usmerja jih v samorefleksijo in samoocenjevanje, s tem pa v ozaveščanje in prevzemanje (so)odgovornosti za lastne dosežke, razvoj in ravnanje.