KATALOG ZNANJ

FIZIKA ZA GOSTINSKEGA TEHNIKA, TURISTIČNEGA TEHNIKA IN GOSTINSKO - TURISTIČNEGA TEHNIKA

SREDNJE STROKOVNO TER POKLICNO-TEHNIŠKO IZOBRAŽEVANJE

70 ur 

Določil Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na 47. seji, 31. 1. 2002

 

VSEBINA

1. UVOD

2. OPREDELITEV PREDMETA

3. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

A. Splošni cilji 

B. Področja preverjanja 

C. Vsebinski cilji

1. NIHANJE IN VALOVANJE ( 15 UR )

2. ENERGIJA ( 17 UR ) 

3. ELEKTRIKA ( 8 UR ) 

4. IZBIRNE VSEBINE (10 UR )

D. Seznam eksperimentalnih vaj

4. DIDAKTIČNA PRIPOROČILA

A. Navodila za izvajanje učnega načrta

B. Vrstni red obravnave

C. Razporeditev ur po poglavjih

D. Metode poučevanja 

E. Uporaba računalnika pri pouku fizike

5. MEDPREDMETNE POVEZAVE

6. PREVERJANJE ZNANJA

7. LITERATURA 

8. VIRI

1. UVOD

Katalog znanj, ki je namenjen gostinskim in turističnim tehnikom, je nastal na podlagi srečanj učiteljev fizike, ki poučujejo na Srednjih gostinskih in turističnih šolah v Sloveniji. Ker je temeljnega znanja za 70 urni program fizike preveč, je bilo naše mnenje, da je treba dijakom približati bolj stroki prilagojene teme ter teme, ki jih v življenju velikokrat srečujejo, a jih niso obravnavali v osnovni šoli.

Dijaki naj bi začutili, da je fizika del naravoslovja, predvsem pa del njihovega aktivnega in odgovornega vključevanja v nadaljnji razvoj družbe.

 

2. OPREDELITEV PREDMETA

Pouk fizike kot temeljne naravoslovne vede razvija dijakovo sposobnost za proučevanje naravnih pojavov s področja fizike, tako da spozna in osvoji jezik in metode, ki jih uporabljamo pri proučevanju fizikalnih pojavov, in da se seznani z glavnimi fizikalnimi koncepti in teorijami, ki povzemajo naše vedenje o materialnem svetu.

Dijaki se seznanijo z vplivom, ki ga imajo odkritja v fiziki na razvoj tehnologije in na splošne predstave o materialnem svetu. Spoznajo fizikalne zakonitosti delovanja strojev in naprav, s katerimi se srečujejo v vsakdanjem življenju. Pouk fizike postavlja v ospredje višje miselne procese s poudarkom na razumevanju in vrednotenju sedanjosti, spodbuja dijake k raziskovanju in razlaganju pojavov v okolju in jim daje priložnost, da pridobijo znanje, razumevanje, vrednote, stališča, zavzetost in spretnosti, potrebne za varovanje in izboljšanje okolja.

 

3. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

A. Splošni cilji

 1. s premišljeno kombinacijo teoretičnega in eksperimentalnega pouka dati dijakom gostinskih šol dovolj znanja in razumevanja iz fizike, da bodo:

 a. samozavestni v tehnološkem svetu in da bodo razvili strokovno zanimanje za znanstveno pomembne zadeve
 b. spoznali uporabnost in omejitve znanstvenih metod in jih bodo znali uporabiti v svoji in drugih strokah ter predvsem v vsakdanjem življenju

 2. razviti pri dijakih sposobnosti in veščine iz fizike, ki so:

 a. pomembne za uporabo v praksi
 b. koristne v vsakdanjem življenju
 c. omogočajo učinkovito in varno eksperimentalno delo
 d. spodbujajo izmenjavo informacij
3. razviti vrednote, ki so značilne za naravoslovje, kot so:
 a. skrb za jasnost in preciznost
 b. objektivnost
 c. doslednost
 d. vedoželjnost
 e. iznajdljivost
4. spodbujati zanimanje in razvijati skrb za okolje

5. vzgojiti v dijakih zavest, da:

 a. so se znanstvene teorije in metode razvile in se še razvijajo kot rezultat sodelovanja skupin in posameznikov
 b. sta študij naravoslovja in njegova uporaba podvržena družbenim, ekonomskim, tehnološkim, etičnim in kulturnim vplivom in omejitvam
 c. znanstvene aplikacije lahko prinašajo korist, pa tudi škodo posamezniku, skupnosti in okolju
 d. znanost sega čez meje med državami in da je znanstveni jezik splošno razumljiv, če ga uporabljamo dosledno in pravilno

B. Področja preverjanja

Preverjanje znanja fizike obsega tri področja:

 1. znanje in razumevanje

 2. zajemanje in obdelavo podatkov ter reševanje problemov

 3. eksperimentalne sposobnosti in veščine

 

 1. znanje in razumevanje 

 Dijaki naj poznajo in razumejo:

 a. fizikalne pojave, dejstva, količine, zakone, definicije, pojme in teorije

 b. izraze in dogovore vključno s simboli, količinami in enotami

 c. fizikalno merilno opremo in naprave ter načine uporabe in varnostne ukrepe

 d. fizikalne tehnološke aplikacije in njihove posledice za družbo, gospodarstvo in okolje 

 

 2. zajemanje in obdelavo podatkov ter reševanje problemov

 Dijaki naj bodo sposobni z besedami ali v drugi ustrezni obliki (npr. s simboli, grafično, numerično):

 a. poiskati, izbrati, urediti in predstaviti informacije iz različnih virov

 b. prevesti informacije iz ene oblike v drugo

 c. manipulirati z numeričnimi in drugimi podatki

 d. uporabiti informacije tako, da najdejo v njih zakonitosti in pridejo do sklepa

 e. smiselno razložiti pojave, zakonitosti in medsebojne odnose

 f. postavljati napovedi in hipoteze

 g. reševati probleme

 h. uporabiti znanje v novih situacijah

 

 3. eksperimentalne sposobnosti in veščine

 Dijaki naj bodo sposobni:

a. uporabljati merilno tehniko, naprave in materiale (in pri tem slediti navodilom, kjer je to potrebno)

 b. izvajati in zapisovati opazovanje in merjenja

 c. razložiti in ovrednotiti eksperimentalna opazovanja in podatke

C. Vsebinski cilji

Fizika v srednji šoli je nadgradnja osnovnošolske fizike, zato pred obravnavo določenih tem zahtevamo od dijakov predznanje, ki je v učnem načrtu označeno z OŠ) in je povzeto po učnem načrtu za osnovne šole.

Skozi vsa poglavja poudarjamo veščine, ki si jih je potrebno pridobiti pri pouku fizike:

1. NIHANJE IN VALOVANJE ( 15 UR )

NIHANJE 

Dijak:

Opiše nihanje in nihala. Pozna pojma nihajni čas in frekvenca ter zvezo med njima. Pozna pojem ravnovesne lege in amplitude nihanja. Pozna pojav resonance in njene vplive.

  •   utemelji in poveže pomen nihal za merjenje časa. Definira osnovne fizikalne količine in njihove enote. Pretvarja enote in uporablja eksponentni način pisave. Izmeri osnovne fizikalne količine s standardnimi merili.

  •   pozna nitno (matematično) in vzmetno nihalo ter njune lastnosti.

  •   ve, da je nihanje nitnega in vzmetnega nihala sinusno. Nihajni čas ni odvisen od amplitude. Pri nitnem nihalu nihajni čas ni odvisen od mase uteži, je pa odvisen od dolžine vrvice. Pri vzmetnem nihalu je nihajni čas daljši, če ima utež večjo maso.

  •   grafično prikaže časovno spreminjanje odmika pri sinusnem nihanju (sled nihanja) in iz grafa odmika v odvisnosti od časa določi amplitudo, frekvenco in nihajni čas.

  •   s poskusi (lonček s črnilom, brnač, glasbene vilice) pokaže odvisnost lege od časa za nihanje preprostih nihal, ki nihajo sinusno.

     

    ZVOK, SVETLOBA IN OSTALA ELEKTROMAGNETNA VALOVANJA

    OŠ) Pozna lom in odboj svetlobe oziroma valovanja.

    Dijak:

  •   pojasni pojme amplituda in valovna dolžina, hitrost motnje; opiše longitudinalno in transverzalno valovanje in našteje primere obeh vrst valovanj.

  •   ve, da se nihanje posameznih delov sredstva po sredstvu kot motnja prenaša na sosednje dele. Hitrost širjenja motnje je hitrost valovanja. Motnja lahko potuje v isti smeri, kot nihajo delci (vzdolžno ali longitudinalno valovanje), ali pa pravokotno na smer nihanja delcev (prečno ali transverzalno valovanje).

  •   ob primeru valovanja na vodni gladini pojasni pojme valovna črta in žarek. Črta, ki povezuje hrib valov pri valovanju na ravnini, se imenuje valovna črta. Pri valovanju, ki izvira iz točke na ravnini, so valovne črte koncentrični krogi. Žarek je pravokotnica na valovne črte.

  •   opiše odboj valovanja. Na meji sredstva, po katerem se širi, se valovanje odbije. Velja odbojni zakon - vpadni kot je enak odbojnemu.

  •   opiše lom valovanja. Pri prehodu valovanja v sredstvo, kjer ima drugačno hitrost, se spremeni valovna dolžina, pri poševnem vpadu na mejo med sredstvoma se spremeni smer žarka, frekvenca ostaja nespremenjena. Razloži popolni odboj in njegovo uporabo.

  •   vpelje lomni količnik in ga smiselno uporabi pri opisu loma in popolnega odboja.

  •   opiše uklon valovanja. Uklon je pojav, ko se valovanje širi v geometrijski senci za oviro ali režo.

  • * pozna pojav stoječega valovanja. Opiše interferenco valovanj dveh ali več sočasno nihajočih točkastih izvirov. Odmiki posameznih valovanj se v točki, kjer se valovanja srečajo, vektorsko seštejejo. V nekaterih točkah se valovanje ojači, v drugih pa oslabi ali popolnoma izniči. Nastale pasove ojačitev in oslabitev primerno označi.

  •   opiše zvok kot longitudinalno valovanje in navede hitrost zvoka v zraku pri sobni temperaturi.

  •   navede slušno mejo človeškega ušesa. S primeri glasnosti v fonih dobi predstavo o jakosti zvoka. Spozna pojme: ton, zven, šum, barva in višina zvoka.

  •   navede razloge za valovni model svetlobe. Opiše sestavo svetlobe, razklon barv, barve predmetov. Uklon svetlobe na reži, interferenca na mrežici. Spekter svetlobe z uklonsko mrežico.

  •   navede in poimenuje spektralna območja elektromagnetnega valovanja.

  •   navede in razloži načine uporabe posameznih vrst elektromagnetnega valovanja (mikrovalovne pečice, infrardeče pečice, sterilizacija in UV in gama)

  •   pozna pojav resonance in njene vplive.

  •   * pozna lastnosti laserske svetlobe

  •   * pozna osnove mobilne telefonije

     

    2. ENERGIJA ( 17 UR )

    DELO IN ENERGIJA 

    OŠ)  Izračuna delo sile, ki je vzporedna s potjo, ter kinetično in potencialno energijo telesa. Zapiše izrek o kinetični in potencialni energiji in ga uporabi v preprostih primerih. Ve, da se energija izoliranega sistema ohranja.

    Dijak:

  •   definira delo in moč in uporabi definicijo v računskih primerih. Delo stalne sile računa za primere, ko je sila vzporedna s premikom.

  •   zapiše izraz za kinetično energijo pri translacijskem gibanju. Uporabi enačbo A = DWk..

  •   zapiše izraz za potencialno energijo v homogenem težnem polju. Zaveda se, da ima izraz  Wp = mgh omejeno veljavnost in da je potencialna energija lastnost sistema dveh teles, opazovanega telesa in Zemlje. Uporabi enačbo A = DWp.  

  •   zapiše izrek o mehanski energiji in razloži, kdaj se mehanska energija ohranja. Ve, v katerih primerih lahko uporabimo izrek o mehanski energiji. Navede primere za pretvarjanje ene oblike energije v drugo. Z ohranitvenim zakonom opiše preprost sistem enega ali dveh teles (npr. padanje v gravitacijskem polju, centralni elastični trk).

  •   *v mikroskopski sliki kvalitativno razloži notranjo energijo plina kot kinetično energijo atomov.

     

    TEMPERATURA  

    OŠ) Pozna Celzijevo in Kelvinovo temperaturno skalo in zna meriti temperaturo. 

    Dijak:

     

  •   s silami med gradniki snovi kvalitativno pojasni mikroskopsko sliko snovi v trdnem, tekočem in plinastem agregatnem stanju.

  •   definira linearno in prostorninsko razteznost in zapiše zvezo med njima. V mikroskopski sliki kvalitativno razloži raztezanje trdnih snovi, kapljevin in plinov. Uporabi definiciji za izračun linearnega ali prostorninskega raztezka ene snovi.

  •   *zapiše in uporabi plinske zakone pri termodinamičnih spremembah plina (pri stalni temperaturi, stalnem tlaku ali stalni prostornini). Uporabi splošni plinski zakon za izbran plin v obliki pV = n R T za izračun ene od količin, ki nastopajo v njem.

     

    NOTRANJA ENERGIJA IN TOPLOTA  

    OŠ)  Izračuna toploto in pozna enoto zanjo. 

    Dijak:

  •   zapiše energijski zakon in definira toploto. Zapiše energijski zakon v obliki A + Q = DWm + DWn . Izračuna spremembo notranje energije zaradi dovajanja toplote z grelcem ali zaradi toplotnega stika.

  •   definira specifično toploto snovi. Razloži postopek merjenja specifične toplote z grelcem z znano močjo ali s tem, da vstavi segret merjenec v tekočino z znano specifično toploto (voda). Iz danih merskih podatkov izračuna specifično toploto merjenca. Uporabi toplotno izolirano posodo (kalorimeter).

  •   opiše prehode med agregatnimi stanji in definira izparilno in talilno toploto. Ve, da ostane temperatura med faznim prehodom nespremenjena, in to kvalitativno pojasni v mikroskopski sliki.

  •   opiše postopek merjenja obeh latentnih toplot. Loči med taljenjem, strjevanjem, izparevanjem in kondenzacijo. Pozna pojem sublimacija. Ve, da je temperatura faznega prehoda specifična za snov in da je odvisna od tlaka (uporaba v živilsko predelovalni industriji). Pojasni prejemanje ali oddajanje toplote med faznim prehodom.

  •   pojasni odvisnost vrelišča in tališča od primesi in tlaka. Poudarek je na shranjevanju živil, vzdrževanju konstantne temperature in pripravi hrane.

  •   loči med načini prenosa toplote. Loči med prenosom energije ob toplotnem stiku, prenosom s pretakanjem snovi (konvekcija) ter z elektromagnetnim sevanjem in absorpcijo.

  •   ve, da se zaradi absorpcije sončne svetlobe telesa segrejejo, kar je pomembno za življenje na Zemlji. Pozna pojav tople grede in pojav ozonske luknje. Ve, da vsa telesa sevajo elektromagnetno valovanje in da je energijski tok sevanja odvisna od njegove absolutne temperature.

  •   ve, da je toplotni tok skozi plast določene snovi odvisen od vrste snovi, temperaturne razlike ter od površine in debeline plasti. Loči med toplotnimi prevodniki in izolatorji in pozna pomen toplotne izolacije.

  •   definira toplotni tok in njegovo gostoto

  •   ve, kako vplivata toplotna prevodnost in toplotna kapaciteta na kvaliteto različnih posod

  •   razloži delovanje konvektomata, mikrovalovne pečice, toplotne črpalke, toplotnih strojev…

  •   razloži energijsko bilanco človeškega telesa, zna izračunati energijo, ki se sprošča pri zgorevanju hrane v človeškem telesu in za preproste primere tudi delo in toploto, ki ju telo oddaja

     

    3. ELEKTRIKA ( 8 UR )

    ELEKTRIČNI TOK

     OŠ) Ve, da je električni tok usmerjeno gibanje nabitih delcev. Ve, kako je s tokom in napetostjo pri vzporedni in zaporedni vezavi elementov v električnem krogu. Zna vezati ampermeter in voltmeter. Pozna Ohmov zakon.

    Dijak:

  •   zapiše zvezo med električnim nabojem in električnim tokom ter navede osnovni naboj.

  •   loči med prevodniki in izolatorji.

  •   pozna gonilno napetost vira

  •   zapiše Ohmov zakon in definira upor. Ve, da je tok skozi prevodnik sorazmeren z napetostjo U in obratno sorazmeren z uporom R (I = U/R ). Ve, da Ohmov zakon ne velja za vse prevodnike.

  •   zapiše enačbe za električno delo in moč enosmernega in izmeničnega toka in jih uporabi v primerih enega napetostnega izvira in enega porabnika.

  •   spozna nevarnosti električnega toka, varovanje naprav in zaščito za človeka (električna napeljava, varovalne in zaščitne naprave).

  •   opiše različne možnosti varčevanja z energijo in ugotovitve kvantitativno dokaže.

  •   našteje alternativne vire energije in posledice prekomerne izrabe energije.

  •   se seznani z alternativnimi viri, njihovimi prednostmi in tudi slabostmi.

     

    4. IZBIRNE VSEBINE (10 UR )

    Kot izbirne vsebine lahko ponudimo Magnetizem, Astronomijo, Newtonove zakone in gibanje ali pa obravnavamo aktualne dogodke. Obvezna poglavja lahko tudi razširimo (pojmi označeni z *). Te ure so lahko del naravoslovnih dni.

    Dijake naj bi uvajali v projektno delo.

     

    D. Seznam eksperimentalnih vaj 

    Dodatne vaje in poskuse najdemo: http://www2.arnes.si/~kpzss2/ucninacrti/poskusi/poskusi.htm

     

    2. NIHANJE IN VALOVANJE

    1.        Merjenje odvisnosti nihajnega časa od dolžine, mase, amplitude nihala

    2.        Merjenje odvisnosti nihajnega časa od koeficienta vzmeti nihala

    3.        Stoječe valovanje na vrvici in vzmeti

    4.        Merjenje lomnega količnika

    5.        Merjenje goriščne razdalje leče

    6.        Uklon svetlobe na reži, dveh režah, mrežici

    7.        Interferenca bele svetlobe na uklonski mrežici in merjenje valovnih dolžin posameznih barv

    8.        Navidezna slika

    9.        Areometer in delež alkohola v tekočini

    10.     Merjenje gostote z areometrom

    11.     Določanje gostote sladkorja in nekaterih drugih živil

    12.     Odmerjanje izbrane prostornine tekočine s pomočjo žličk in pipalk

    13.     Merjenje reakcijskega časa človeka

    14.     Umerjanje prožne vzmeti za merjenje sil

    15.     Določanje rezultante sil

     

    3. ENERGIJA

    1.        Merjenje toplotne kapacitete posode

    2.        Merjenje specifične toplote trdne snovi

    3.        Merjenje specifične toplote kapljevine

    4.        Merjenje specifične talilne toplote ledu

    5.        Primerjava toplotnih lastnosti različnih posod

    6.        Moč človeškega telesa

    7.        Izkoristek klanca

    8.        *Odrivna sila nog

     

    4. ELEKTRIKA

    1.        Instrument na vrtljivo tuljavico

    2.        Vzporedna in zaporedna vezava upornikov

    3.        Električna moč zaporedno (vzporedno) vezanih upornikov

    4.        Spreminjanje toka z napetostjo

    5.        Delilnik napetosti

    6.        Delovanje varovalke

    7.        Sončne celice

    8.        Elektrika iz hrane

    9.        Varčevanje z energijo

    10.     Merjenje odvisnosti amplitude nihanja od frekvence vzbujanja

    11.     Upor človeškega telesa

     

    4. DIDAKTIČNA PRIPOROČILA

    A. Navodila za izvajanje učnega načrta

     Dijaki po tem učnem načrtu pridobijo globlje razumevanje izbranih področij fizike in razumevanje naravnih zakonitosti vezanih na dana področja. V programih, kjer je potrebno, se specifični učni načrt zamenja s splošnim, ki je prirejen vsem 70 urnim programom. 

    B. Vrstni red obravnave

    Vrstni red in razvrstitev vsebin v učnem načrtu je zapisan, kar ne pomeni, da je s tem predpisan tudi vrstni red poučevanja. Predlagano učno snov učitelji fizike razporedijo sami.

    C. Razporeditev ur po poglavjih

    1.       NIHANJE IN VALOVANJE

    15 ur

    2.       ENERGIJA

    17 ur

    3.       ELEKTRIKA IN MAGNETIZEM

     8 ur

    4.       IZBRANA POGLAVJA

    10 ur

    uvodna ura, priprava na kontrolno nalogo, kontrolna naloga, poprava kontrolne naloge, zaključevanje ocen, ekskurzije, 6 eksperimentalnih vaj, uvodna, zaključna ura

    20 ur

    SKUPAJ

    70 UR

     

    Ob posameznih poglavjih je zapisano število ur, namenjeno obravnavi tega poglavja. To število ni obvezujoče, kaže pa stopnjo poglobljenosti pri obravnavi posameznih tem. Razporejenih je 40 od 70 ur.

    D. Metode poučevanja

    Večina tem je podrobneje opredeljenih. Poudarek je na kvalitativni obravnavi učne snovi ter na razumevanju osnovnih fizikalnih zakonov in konceptov. Računske naloge ne bi smele presegati vsebin, zajetih v razširjenih opisih tem. Težišče preverjanja znanja naj bo na razumevanju osnovnih fizikalnih zakonitosti.

    Uporabimo čimbolj pestro paleto metod poučevanja: razlage, poročanja (video, …), razgovora, diskusije, demonstracije, pisnih izdelkov, učnih lističev, grafična, eksperimentiranja, urjenja, reševanja problemov, projektnega učnega dela, raziskovalna, opazovalna, ekskurzije, terensko delo, viharjenje idej, zbiranje podatkov, analiza podatkov, didaktične igre, delo z računalnikom, … Kljub majhnemu številu ur, ki so bile odmerjene prenekaterim programom, se da torej fiziko precej naravoslovno obarvati in jo približati dijakom.

    E. Uporaba računalnika pri pouku fizike

    Uporaba računalnika mora prispevati k novi kakovosti pouka (merjenje s pomočjo računalnika, obdelava meritev, interaktivnost, modeliranje, analiza, animacija,...), ne pa golemu projiciranju prosojnic.

    Zavedati se moramo, da so (v večini primerov) računalniki le v računalnici in da jo lahko obiščemo le malokrat. Tako je, za uporabo programov pri pouku, potrebna oprema za računalniško projekcijo, ki jo moramo imeti stalno pripravljeno.

    Računalništvo je veja, ki se zelo hitro razvija, tako da je treba gledati navedene programe kot priporočilo, ne pa kot obvezo. Programi, ki jih trenutno ponuja Računalniško opismenjevanje, pokrivajo celotno področje srednješolske fizike. V vsakem programu najdemo vrsto odličnih rešitev in seveda tudi kakšno nerodnost.

    http://www.s-skps.kp.edus.si/Fizika/default.htm

    http://www2.arnes.si/~kpzss2/ucninacrti/ucila/rucila.htm

    http://www2.arnes.si/~kpzss2/ucninacrti/ucila/rac.htm 

    Animirane skice - Veliko kratkih programov za podporo in poživitev učiteljeve razlage. Interaktivno delo ni možno.

    Albert - 45 okenskih simulacij, primernih za demonstracijo in samostojno delo dijakov.

    Visual physics - 7 simulacij, tonski generator in analiza zvoka. Program je primeren za demonstracijo in samostojno delo dijakov.

    Edison - električni krogi. Program je primeren za demonstracijo in samostojno delo dijakov.

    Interactive Physics- orodje za gradnjo simulacij. Program je primeren za demonstracijo in samostojno delo dijakov.

    S. Kocijančič: Prolab

    D. Zupanc in Državni izpitni center: FIZIKA: Interaktivni učbenik (DataLab d.o.o., Ljubljana 1999)

    DERIVE for Windows

    Že v letu 95 je predmetna skupina za fiziko pri Zavodu RS za šolstvo ponudila šolam zbirko programov treh avtorjev: A. Zlatolasa, P. Sekolonika in V. Petrune.


    Uporaba računalnika pri posameznih poglavjih: 

    1.      NIHANJE IN VALOVANJE

    PRETVARJANJE

    A. Interaktivno delo:  http://www2.arnes.si/~sspsfran/enote/index.htm (pretvarjanje merskih enot)

    NIHANJE

    A. Meritve: meritve magnetnih količin z vmesnikom.

    B. Demonstracije: Animirane skice Kinematika (6, 9), Nihanje ( 214, 239 - 242, 246 - 248 ), Zlatolas (Nihanje), Sekolonik (Sestavljanje nihanj).

    C. Demonstracije in interaktivno delo: Albert (nitno, vzmetno, dvojno in sklopljeno nihalo, električni nihajni krog), Visual Physics (vzmetno nihalo), Interactive Physics.

    ZVOK IN SVETLOBA

    A. Demonstracije: Animirane skice Mehanično valovanje (75-79, 115, 116), Valovanje (261, 262, 264 - 271, 274 - 277, 291 - 294, 300 - 308), Optika (321- 352), Zlatolas (Transverzalno valovanje, Stoječe valovanje, Longitudinalno valovanje, Valovanje na vodni površini, Preslikave z lečami in zrcali), Sekolonik (Uklonski pojavi v ravnini, Interferenca krožnih valovanj v ravnini).

    B.       Demonstracije in interaktivno delo: Albert (lomni zakon, valovni pojavi, valovni aparat, interferenca 2D, Machov stožec, Fourierjeve vrste, nihanje električnega dipola, polarizirano elektromagnetno valovanje, Albert (lomni zakon, Fermatov princip, tanke in debele leče), Visual Physics (tonski generator, analiza zvoka, optika).

    C.       I. Verovnik: Uporaba računalnika pri obravnavi zvočnih pojavov, Ljubljana, Zavod RS za šolstvo, 2001

    2.      ENERGIJA

    DELO IN ENERGIJA

    A. Demonstracije: Animirane skice Nihanje (246, 247).

    B. Demonstracija in interaktivno delo: Albert (trki, trki v 2D, nitno in vzmetno nihalo), Interactive Physics(elastic1 - 5).

    TEMPERATURA

    A. Demonstracije: Animirane skice Toplota (316, 320), Zlatolas (PVT)

    B. Interaktivno delo: Albert (Idealni plin).

    NOTRANJA ENERGIJA IN TOPLOTA

    A. Demonstracije: Animirane skice Termodinamika (99-102), Toplota ( 316, 320), Petruna (Psa in bolhe).

    B. Interaktivno delo: Albert (Idealni plin, prevajanje toplote).

    C. Demonstracije in interaktivno delo: Albert (absorpcija, vodikov atom, jedrski razpadi, jedrski reaktor). 

    3.      ELEKTRIKA

    ELEKTRIČNI TOK

    A. Meritve: meritve električnih količin z vmesnikom.

    B. Demonstracije in interaktivno delo: Edison, Visual Physics (el. krogi).

     

    Dodatna učila in pripomočke za pouk fizike najdemo: http://www2.arnes.si/~kpzss2/ucninacrti/ucila/ucila.htm

     

    5. MEDPREDMETNE POVEZAVE

    Fizika je kot temeljna naravoslovna veda tesno povezana z ostalimi naravoslovnimi predmeti kot tudi s predmeti, ki obravnavajo vpliv znanstvenih spoznanj na razvoj družbe, človekov odnos do okolja in njegov pogled na svet. Ob posameznih predmetih so navedene nekatere vsebinske povezave, vključene v pouk fizike na vseh treh nivojih.

    Matematika: linearna funkcija, sistem linearnih enačb, kotne funkcije, logaritemska in eksponentna funkcija, grafi funkcij, vektorji, odvod, integral.

    Kemija: gostota snovi, plinska enačba, temperatura, toplota, energija, električna in toplotna prevodnost, atomi, polprevodniki.

    Biologija: zvok, temperatura, toplota, energija, svetloba, sevanje in absorbcija, barve, delovanje čutil, električni tok, radioaktivnost.

    Geografija: temperatura, toplota, energija, sevanje in absorbcija, vlažen zrak, konvekcija, vremenski pojavi, hidrodinamika, magnetno polje, atmosfera, sevanje sonca, ozonski plašč, radioaktivnost.

    Informatika: električni tok, električna vezja, polprevodniki, optična vlakna, elektromagnetno valovanje, telekomunikacijski sateliti.

    Ekologija: zmes plinov, toplota in notranja energija, reverzibilne in ireverzibilne spremembe, entropija, viri energije, radioaktivnost.

    Zgodovina: zgodovinski okviri znanstvenih odkritij, pomorska navigacija, toplotni stroji, električni tok, radioaktivnost.

    Strokovni predmeti: merske enote, merjenje, pretvarjanje

     

    6. PREVERJANJE ZNANJA

    Pri fiziki preverjamo in ocenjujemo znanje na 3 načine:

    • 7. LITERATURA

    LITERATURA ZA DIJAKE

    Ob času priprave predloga učnega načrta še ni posebej prirejenega učbenika. Standardni srednješolski učbeniki zaradi preobsežnosti niso uporabni. Predlagamo uporabo učbenik Ken Dobson: SVET FIZIKE, Založba Obzorja (prevod mag. Seta Oblak).

    Uporabna je literatura, kjer je fizika predstavljena predvsem z uporabne tehnološke plati:

    Keith Jonson: FIZIKA, TZS, Ljubljana 1996

    Stephen Pople: Shematski pregledi, Ljubljana 1998

    Ken Dobson: Svet fizike, Založba obzorja, Maribor 2000

    Vasja Kožuh: 1001 vprašanje iz fizike, DZS, Ljubljana 1999

    Hinko Šolinc: Skozi fiziko s rešenimi nalogami, DZS, Ljubljana 1991.

     

    LITERATURA ZA IZVAJALCE

    I. Asimov: BIOGRAFSKA ENCIKLOPEDIJA ZNANOSTI IN TEHNIKE, TZS, Lj. 1978

    Avsec, Prosen: ASTRONOMIJA, DZS, Ljubljana

    H. Breuer (priredil J. Strnad): ATLAS KLASIČNE IN MODERNE FIZIKE, DZS, Ljubljana 1993

    B. Breznec: POSKUSI S PLASTENKAMI, ZRSS, Ljubljana 1998

    M. Cvahte: FIZIKALNE NALOGE IZ VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA, DMFA, Presekova knjižica 35, Ljubljana 1991

    B. Černe, …:PODJETNO V SVET NARAVOSLOVJA, ZRSS, Ljubljana 1998

    J. Ferbar, …; FIZIFI za 7. in,8,. razred, DZS, Ljubljana 1998

    D.C. Giancoli: Physics - PRINCIPLES WITH APPLICATIONS, Prentice Hall, 1998

    H. Herr: NAUK O TOPLOTI (TZS, Ljubljana 1997)

    M. Hribar in sodelavci: MEHANIKA (Didakta, Ljubljana 1993)

    M. Hribar in sodelavci: MEHANIKA IN TOPLOTA (Didakta, Ljubljana 1994)

    R. Kladnik: GIBANJE, SILA, SNOV, Fizika za srednješolce 1, DZS

    R. Kladnik: ENERGIJA, toplota, zvok, svetloba, Fizika za srednješolce 2, DZS

    R. Kladnik: SVET ELEKTRONOV IN ATOMOV, Fizika za srednješolce 3, DZS

    S. Kocijančič: LABORATORIJSKE VAJE PRI POUKU FIZIKE navodila za učence srednjih šol (Terra, Kranj 1996)

    Dr. Ž. Kostić: FIZIKA ZA KRATEK ČAS (MK, Ljubljana 1961)

    Koškin, Širkevič, PRIROČNIK ELEMENTARNE FIZIKE, TZS, Ljubljana 1992

    Keith Johnson: FIZIKA za zabavo in zares, TZS, Ljubljana 1996

    Keith Johnson: FIZIKA Preproste razlage fizikalnih pojavov, TZS, Ljubljana

    L. Mathelitsch, NARAVA IN FIZIKA, DZS, Ljubljana 1995

    J. Strnad: FIZIKA I, II, III, IV, Ljubljana

    J. Strnad: FIZIKA - Leksikon Cankarjeve založbe, CZ, Ljubljana 1985

    J. Strnad: FIZIKA ZA DRUŽBOSLOVNO USMERITEV, DZS, Ljubljana 1987

    J. Strnad: ZGODBE IZ FIZIKE, Slovenska matica, Ljubljana 1990

    J. Strnad: FIZIKI, M&N, Ljubljana 1995

    J. Strnad: RAZVOJ FIZIKE, DZS, Ljubljana 1996

    J. Strnad: IZ TAKE SO SNOVI KOT SANJE, MK, Ljubljana 1988

    J. Strnad: PRAPOK PRASNOV POŽENE V DIR, MK, Ljubljana 1988

    F. Tomažič in sodelavci: MEHANIKA priročnik za učitelja (Didakta, Ljubljana 1994)

    FIZIKA, poskusi in vaje, priročnik za učitelja (srednje usm. izobraževanje), DZS Ljubljana1981

     

    To seveda ni končen spisek, a vam bo morda pomagal pri oblikovanju učnih ur.

    Revije:

    Presek, Fizika v šoli, Obzornik za matematiko in fiziko, Proteus, Physics Teacher, Physics Education, Physik und Didaktik, Kvant

    Računalniški programi

    so navedeni v poglavju Uporaba računalnika pri pouku fizike.

    Video kasete:

    Raztezanje teles zaradi temperaturnih sprememb

    Temperatura in toplota

    Toplotni stroji

    Električna napeljava

    Sonce – osrednje nebesno telo v osončju

    Plakati:

    DZS, Učila, …

     

    8. VIRI

    Pri oblikovanju učnega načrta smo upoštevali:

    Učni načrt za fiziko za 8-letno osnovno šolo,

    Učni načrt za fiziko za 9-letno osnovno šolo,

    Učni načrt za fiziko za strokovne in tehniške šole za obseg od 140 do 280 ur,

    Izpitni katalog za fiziko

    Slavko Kocijančič in sodelavci ožje delovne skupine za posodobitev pouka fizike: UČNI OPERATIVNI SMOTRI IZ FIZIKE za srednjo šolo (ZRS za šolstvo, 1991)

    Predlog učnega načrta za fiziko za strokovne in tehniške šole (70 ur): Suzana Perhavec, Srednja agroživilska šola, Ljubljana

    Predlog učnega načrta za fiziko za Srednje gostinske in turistične šole (70 ur): Saša Kocijančič, Srednja gostinska šola, Radovljica