Določil SSRSSI na 38. seji, 19. 10. 2000
VSEBINA
3. VSEBINE IN OPERATIVNI CILJI PREDMETA
4. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA
5. OBLIKE IN METODE DELA PRI POUKU GEOGRAFIJE
Letnik |
Štev. ur |
Oblike izobraževalnega dela |
|
II |
70 |
teoretični pouk, praktični pouk, seminarji |
Strokovna ekskurzija |
III |
70 |
teoretični pouk , seminarji |
Terenske vaje , ekskurzije |
Mesto geografije v programu šole je utemeljeno s tem, da le-ta predmet mlademu človeku pomaga pridobiti znanje, sposobnosti in spretnosti, s katerimi se lahko orientira in razume ožje in širše življenjsko okolje ter ga vzgaja, da bi to okolje znal pravilno vrednotiti in spoštovati. Geografsko znanje je sestavni del temeljne izobrazbe, ker vsebuje vedenja o domovini in svetu ter o varovanju okolja in smotrnem gospodarjenju z njim. Zato je to znanje nujno potrebno vsakemu mlademu človeku pred vstopom v delo ali v nadaljnje izobraževanje.
Z uresničevanjem tega učnega načrta želimo dati bodočim "upravljavcem sveta" temelje za razumevanje odnosov med človekom in naravo, zlasti za razumevanje okoljskih problemov.
Pri geografiji usposabljamo dijake za odgovoren, angažiran in solidaren odnos do naravnega in družbenega okolja ter za reševanje prostorskih problemov in vzajemno sožitje med naravo in človekom.
Pri pouku geografije dijaki razvijajo pozitivna čustva do lastne domovine, občutek pripadnosti svojemu narodu in državi ter ljubezen do njene naravne in kulturne dediščine. Spoznavanje ljudi in njihovih vrednot doma in po svetu prispeva k razumevanju med narodi ter spoštovanju drugačnosti.
Z vsebinami in aktivnimi metodami pri pouku geografije razvijamo sposobnosti dijakov za uporabo preprostih raziskovalnih metod, s katerimi pridobivajo in posredujejo informacije o okolju in v okolju ter sposobnosti za uporabo medijev, za urejanje, razlago, uporabo in vrednotenje geografskih informacij.
Pri geografiji upoštevamo potrebe in interese dijakov ter iščemo odgovore na aktualna vprašanja okolja, v katerem živijo. Razvijamo zanimanje dijakov za domačo pokrajino in za vsakodnevni utrip življenja v širši okolici, v domovini in po svetu ter se odzivamo na dnevne aktualne izzive. Naloga šolske geografije je torej tudi razvijanje zanimanja za dogajanja v lastnem in tujem okolju ter vzpodbujanje k odgovornemu odločanju o pomembnih izzivih življenja v skupnosti.
Geografija ponuja idealno možnost prepletanja splošnega, strokovno-teoretičnega in praktičnega znanja. Vsebine in cilje geografije v izobraževanju po osnovni šoli prilagajamo glede na izobraževalni program oziroma poklic ter na potrebe in interese dijakov v njem. Takšno geografsko znanje je dragocena osnova številnim strokovno-teoretičnim predmetom.
Navedene cilje dosegamo s smotrnim in aktualnim izbiranjem vsebin, s sodobnimi didaktičnimi oblikami in metodami, s pestrim izborom učnih pripomočkov in medijev ter s čim pogostejšem neposrednim opazovanjem geografskih procesov in pojavov v okolju, kjer nastajajo. Zlasti pouku v realnem okolju posvečamo veliko pozornost, ker poveča doživljajsko učinkovitost pouka.
Geografija daje bodočim delavcem v prometni stroki temeljna znanja o prometu kot prostorskem pojavu, njegovi vlogi pri preoblikovanju človekovega okolja in vlogi prometa v sodobnem življenju.Razvoj tehnologije je v zadnjem stoletju povzročil silovite spremembe na vseh področjih človekovega delovanja. Dvajseto stoletje označujemo z različnimi imeni, kot so »stoletje znanstvene, tehnične in tehnološke revolucije, atomska doba, doba informatike. Tem označbam bi lahko mirno dodali tudi ime »stoletje ali doba prometa«. Sodobni promet daje pokrajini značilno podobo in jo s svojim razvojem nenehno spreminja z vsemi pozitivnimi in negativnimi posledicami v našem okolju.
S proučevanjem prometa se ukvarjajo številne stroke, ki proučujejo predvsem tehnične, ekonomske in sociološke učinke prometa. Za razloček od teh strok geografija v prometnih programih proučuje promet predvsem kot pojav v prostoru in njegovo vlogo v vseh mogočih oblikah poseganja človeka v naravno okolje, pokrajino in sprožanje procesov v njej. Tako razumevanje prometa oziroma tovrstna znanja še posebej potrebujejo bodoči delavci v prometu.
Geografija v prometnih programih se zato v srednjih prometnih šolah ne pojavlja le kot splošno izobraževalni predmet, ampak tudi kot strokovni predmet. Njena naloga je, da dijake seznani s prometom kot prostorskim pojavom, s posebnim poudarkom na prostorski razmestitvi prometa, njegovih ekonomskih in ekoloških učinkih v človekovem okolju, ker jim tega znanja ne dajejo drugi strokovni predmeti.
Geografija v prometnih programih se mora nenehno posodabljati in slediti novostim na področju razvoja prometa, pri čemer so posebej pomembni sodobni učni pripomočki, filmsko in slikovno gradivo, raziskovalno delo in strokovne ekskurzije.
2. letnik - 2 uri pouka tedensko
INFORMATIVNI CILJI |
FORMATIVNI CILJI |
SOCIALIZACIJSKI CILJI |
|
I. ČLOVEK IN POKRAJINA |
Dijaki znajo: |
Dijaki: |
|
|
|
|
|
II. POKRAJINSKA PESTROST SLOVENIJE |
|
|
|
|
- s pomočjo analize grafičnih prikazov našteti glavne gospodarske dejavnosti v Sloveniji |
|
|
III. SLOVENIJA V EVROPI IN V SVETU |
|
|
|
|
|
|
|
IV. SODOBNI SVET |
|
|
|
|
|
|
3. letnik - 2 uri pouka tedensko
INFORMATIVNI CILJI |
FORMATIVNI CILJI |
SOCIALIZACIJSKI CILJI |
POSEBNOSTI V IZVEDBI |
NARAVNOGEOGRAFSKI DEJAVNIKI PRI RAZVOJU PROMETA |
|||
Vloga reliefa pri razvoju prometa |
Dijaki znajo razločevati osnovne reliefne oblike in njihov vpliv na razvoj prometa v mikro in makro reliefnem smislu |
Pridobijo predstavo o pomenu reliefa pri razvoju prometnega omrežja |
Proučevanje reliefnih oblik na terenskih vajah |
Vloga podnebja v razvoju prometa |
Dijaki poznajo različne vrste podnebja in njegovo vlogo pri razvoju prometa |
Pridobijo predstavo o vlogi podnebja pri razvoju prometa v posameznih klimatskih pogojih |
Ugotavljanje vpliva podnebja na razvoj prometa v naših razmerah |
Vloga rečnega omrežja in jezer v razvoju prometa |
Dijaki spoznajo različne tipe rek in jezer in njihov pomen v prometu |
Pridobijo predstavo o pomenu rek in jezer v prometu v posameznih delih sveta |
Spoznavanje rečnega prometa na strokovni ekskurziji |
Vloga morja kot naravnogeografskega dejavnika v razvoju prometa |
Ugotavljajo pomen morja v prometu |
Pridobijo predstavo o vlogi morja v prometu in razvitosti pomorskega prometa |
|
DRUŽBENOGEOGRAFSKI DEJAVNIKI PRI RAZVOJU PROMETA |
|||
Družbenoekonomski dejavniki |
Spoznavajo vlogo družbenoekonomskih dejavnikov v razvoju prometa |
Analizirajo pomen družbenoekonomskih interesov pri gradnji prometnic |
|
Družbenopolitični dejavniki pri razvoju prometa |
Spoznajo vlogo političnih sistemov in oblikovanja držav pri razvoju prometnega omrežja |
Ugotavljajo vlogo političnih sistemov v razvoju prometa |
Seminarsko delo |
Vloga prometa pri preobrazbo naravnega okolja |
Dijaki spoznavajo različne oblike onesnaževanja in uničevanja okolja kot posledico delovanja prometa |
Ugotavljajo posledice gradbenih posegov in delovanja prometa v okolju |
|
Ekološke posledice v delovanju in razvoju prometa in omejevanje teh posledic |
Dijaki znajo ločevati različne ekološke posledice v delovanju prometa |
Ugotavljajo možnosti omejevanja onesnaževanja okolja pri razvoju in delovanju prometa |
Semin. delo – ekološke posle-dice prometnih nesreč |
Prednosti in pomanjkljivosti posameznih prometnih panog |
Dijaki znajo ločevati prometne panoge |
Na osnovi delovanja posameznih prometnih panog ugotavljajo njihove prednosti in pomanjkljivosti |
|
PROMET KOT GOSPODARSKA DEJAVNOST |
|||
Vloga prometa v gospodarstvu, vrste prometa, promet kot samostojna gospodarska panoga |
Dijaki opredelijo vrste prometa po fizikalnih, ekonomskih in tehnoloških zakonitosti in opredeliti promet kot samostojno gospodarsko panogo |
Dijaki spoznajo delovanje posameznih prometnih panog in definirajo ekonomske učinke prometa kot samostojne panoge |
|
Proizvodnja prometnih sredstev in pomen gradbenih del v prometu |
Dijaki ugotavljajo oblike proizvodnje prometnih sredstev in vrste gradbenih dosežkov v razvoju prometa |
Ugotavljajo pomen proizvodnje prometnih sredstev in gradnje prometnic v gospodarstvu |
|
Vloga prometa v prostorski razmestitvi gospodarskih panog |
Dijaki spoznajo različnost v prostorski razporeditvi gospodarskih panog |
Dijaki analizirajo pomen prometa v prostorski razporeditvi gospodarskih panog |
|
Promet kot povezovalec gospodarskih panog in pomen povezanosti prometnih panog |
Dijaki poznajo oblike povezovanja gospodarstva s pomočjo prometa in oblike povezovanja posameznih panog prometa |
Dijaki ugotavljajo pomen prometa v povezovanju gospodarskih dejavnosti in pomen povezovanja in konkurenčnosti posameznih panog prometa |
|
PREGLED RAZVOJA PROMETA |
|||
Razvoj človeka in njegova prva potovanja, izumi prvih prometnih sredstev |
Dijaki poznajo razvoj in širjenja poselitve človeka, uporabo živali v prometu, izume prvih prometnih sredstev |
Ugotavljajo povezanost razvoja človeštva z razvojem prometne dejavnosti |
|
Razvoj prometa v starem veku in prva velika geografska odkritja v razvoju človeštva |
Dijaki poznajo nastanek prvih državnih tvorb, raziskovanje sveta in nastajanje stikov med človeškimi skupnostmi |
Spoznavajo pomen prometa pri raziskovanju sveta in razvoju državnih skupnosti in posledično koloniziranje odkritih dežel |
|
Razvoj prometa v srednjem veku in obdobje velikih geografskih odkritij |
Dijaki poznajo razvoj prometnih sredstev v srednjem veku in najpomembnejša geografska odkritja |
Ugotavljajo povezavo med razvojem prometnih sredstev, geografskih odkritij in nastajanjem kolonialnih imperijev |
|
Razvoj prometa v moderni dobi, najpomembnejši izumi in izoblikovanje modernih prometnih panog |
Poznajo razvoj sodobnih prometnih sredstev in izgradnjo sodobnega prometnega omrežja |
Ugotavljajo vpliv razvoja prometa na druge gospodarske dejavnosti in povezanost razvitosti prometa in gospodarske razvitosti držav |
|
Razvoj specialnih prometnih panog in nadaljevanje geografskih odkritij v moderni dobi |
Poznajo moderne panoge prometa, nastanek specialnih oblik prometa in pojav novih oblik geografskih odkritij |
Ugotavljajo vpliv sodobne tehnologije na razvoj novih oblik prometa |
|
PROMETNE KARTE |
|||
Vrste in vsebina prometnih kart in njihova uporaba |
Poznajo osnovne zakonitosti risanja geografskih kart in posebnosti prometnih kart |
Spoznavajo vlogo prometnih kart in njihovo uporabo |
Vaje s kartami, terenske vaje, |
PROMET V SLOVENIJI |
|||
Geografske značilnosti Slovenije, njena reliefna in regionalna podoba |
Obnovijo osnovna geografska znanja o Sloveniji |
Ugotavljajo vpliv prirodnogeografskih dejavnikov v Sloveniji na razvoj prometnega omrežja |
|
Pregled političnega in gospodarskega razvoja Slovenije, oblikovanje državnih mej kot dejavnika v prometu |
Obnovijo znanja o političnem in gospodarskem razvoju Slovenije in vlogo prometa v razvoju |
Ugotavljajo povezanost političnega in gospodarskega razvoja Slovenije z razvojem prometnega omrežja |
|
Promet v Sloveniji, osnovne prometne smeri, prirodni in družbenogeografski dejavniki v razvoju prometa |
Poznajo osnovne prometne smeri v Sloveniji in oblikovanje prometnega omrežja |
Ugotovijo vpliv prirodnih in družbenogeografskih dejavnikov na razvoj prometa |
|
Program razvoja prometa in oblikovanje nacionalnega programa razvoja prometa v Sloveniji |
Poznajo sedanje stanje v prometu in predlog bodočega razvoja |
Na osnovi poznavanja stanja prometa v Sloveniji analizirajo pogoje za bodoči razvoj in prednostne naloge pri razvoju |
Seminarske vaje |
Cestni promet v Sloveniji - pretekli razvoj, sedanje stanje, prednostne naloge v bodočem razvoju |
Dijaki poznajo dosedanji razvoj in program razvoj cestnega prometa v Sloveniji |
Analizirajo vlogo cestnega prometa v slovenskem gospodarstvu in na osnovi nacionalnega programa ugotavljajo prednostne naloge |
|
Železniški promet v Sloveniji – razvoj, sedanje stanje, vloga v slovenskem gospodarstvu |
Dijaki poznajo razvoj železniškega prometa v Sloveniji, železniško omrežje, povezavo z sosednjimi državami, vlogo železnice v slovenskem gospodarstvu |
Analizirajo vlogo železnice v razvoju Slovenije, navezavo na evropske prometne tokove, možnost gradnje hitrih prog in skušajo oceniti bodočo vlogo železnice |
|
Pomorski promet in pristaniška dejavnost v Sloveniji |
Poznajo razvoj in sedanje stanje pomorskega prometa, naravne pogoje za pristaniško dejavnost |
Analizirajo pomen pomorskega in pristaniškega prometa v slovenskem gospodarstvu in konkurenčne možnosti v bodočem razvoju |
|
Letalski promet v Sloveniji, razvoj in pomen |
Poznajo razvoj in stanje letalskega prometa in možnosti razvoja |
Ugotovijo pomen letalskega prometa, vlogo slovenskega prevoznika v tem delu Evrope |
|
Ostale oblike prometa v Sloveniji |
Dijaki poznajo poštni, cevni, žični in informacijski promet v Sloveniji |
Dijaki analizirajo ostale oblike prometa in njihovo vlogo v Sloveniji |
|
Vloga prometa kot gospodarske dejavnosti v slovenskem gospodarstvu |
Dijaki poznajo učinke prometa pri številu zaposlenih, in ustvarjenem prihodku v primerjavi z drugimi gospodarskimi dejavnostmi |
Dijaki analizirajo gospodarske učinke prometne dejavnosti in vlogo prometa v našem razvoju |
|
PROMETNA GEOGRAFIJA EVROPE |
|||
Geografske značilnosti Evrope in naravnogeografske regije v njej |
Dijaki znajo opisati temeljne prirodnogeografske značilnosti Evrope našteti geografske regije in prirodne pogoje za razvoj prometa |
Analizirajo prirodne pogoje in politično ureditev Evrope in njun vpliv na razvoj in povezanost prometnih omrežij v Evropi |
|
Geografsko prometni položaj Evrope v svetu, najpomembnejše prometne smeri, transregionalni in regionalni prometni tokovi |
Dijaki poznajo prometnogeografsko lego Evrope s svetovnem merilu in najpomembnejše prometne tokove |
Dijaki ocenijo geografsko lego Evrope v svetu, ugotavljajo prednosti posameznih delov Evrope pri vključevanju v svetovne prometen tokove in pojasnijo vzroke za različno razvitost |
|
Politično in gospodarsko povezovanje v Evropi, pomen prometa |
Dijaki obnovijo znanje o političnem razvoju Evrope v 20. stol. in vlogi prometa v povezovanju regij |
Dijaki ocenijo vpliv političnega razvoja Evrope pri razvoju prometnega omrežja in pomen prometa v sodobnem evropskem gospodarstvu |
|
Pregled razvitosti posameznih prometnih panog v medmorski Evropi: cestni, železniški, pomorski, letalski promet |
Dijaki poznajo razvitost posameznih prometnih panog, njihove prednosti in pomanjkljivosti, posamezna prometna omrežja, nosilce posameznih prometnih panog v Evropi |
Dijaki analizirajo prometno omrežje Evrope, razvoj novih prometnih panog in pomen prometa pri povezovanju evropskih regij oziroma držav |
|
Ostale oblike prometa v Evropi, najpomembnejša prometna vozlišča |
Dijaki poznajo ostale oblike prometa v Evropi |
Ocenjujejo bodoči razvoj drugih prometnih panog |
|
Prometno omrežje vzhodne Evrope, glavni prometni tokovi |
Spoznajo prometno omrežje vzhodne Evrope in glavne prometne tokove in smeri |
Analizirajo razvitost in gostoto prometnega omrežja vzhodne Evrope in njegov vpliv na razvitost ostalega gospodarstva |
|
Pregled razvitosti posameznih prometnih panog vzhodne Evrope in prometna povezanost z medmorsko Evropo in deželami Daljnega vzhoda |
Poznajo razvitost prometa glede na ostale pokazatelje – zaposleni, prihodek in povezanost prometnih omrežij |
Ugotavljajo stopnjo razvitosti prometa in vzroke za sedanje stanje povezanosti prometnega omrežja vzhodne Evrope z medmorsko Evropo in deželami Daljnega vzhoda |
|
Ostale oblike prometa v vzhodni Evropi |
Poznajo razvitost drugih prometnih oblik s posebnim poudarkom na cevovodih |
Ugotavljajo pogoje za razvoj ostalih oblik prometa in perspektivnost razvoja |
Preverjanje in ocenjevanje znanja je najbolj občutljiva in za dijake ter starše najpomembnejša faza učiteljevega vzgojno-izobraževalnega dela, ki od učitelja zahteva veliko znanja ne le iz stroke, ampak predvsem tudi iz didaktike in psihologije. Vsebina in način preverjanja in ocenjevanja vpliva na to, kaj se bodo dijaki učili, koliko se bodo učili in s kakšno vnemo. Od učiteljevega vrednotenja znanja dijakov je odvisno, ali bo znanje ostajalo le na ravni reprodukcije ali pa bodo dijaki poskušali snov tudi razumeti, znanje pa uporabiti za reševanje nalog v šoli in v vsakdanjem življenju. Pri preverjanju in ocenjevanju učitelj pridobiva povratno informacijo o vrednotah in stališčih dijakov (odnos do okolja, strpnost in spoštovanje različnosti) ter vpliva nanje. Preverjanje znanja dijakov je za učitelja hkrati tudi barometer njegove uspešnosti pri poučevanju.
Prav zato mora učitelj posvetiti preverjanju in ocenjevanju znanja veliko pozornosti, ter dobro poznati zakonodajo na tem področju. Opozarjamo na velik pomen utrjevanja in preverjanja znanja, preden učitelj znanje dijakov tudi oceni. Kvaliteta preverjanja in ocenjevanja znanja bo na najvišji kakovostni ravni z upoštevanjem strokovnih didaktičnih načel pri preverjanju in ocenjevanju znanja, kot so: uporaba različnih pristopov, metod, načinov in oblik, upoštevanjem individualnih posebnosti učencev, doslednost, objektivnost, strpnost, načrtovanost in javnost ocenjevanja.
V vsakem ocenjevalnem obdobju mora dijak dobiti najmanj dve oceni od katerih mora biti ena pisna in ena ustna. (Pravilnik govori, da mora biti ena ustna, druge pa so lahko tudi likovni, tehnični, praktični izdelki, nastopi in projektno delo).
Kot obliko pouka geografije s tem učnim načrtom posebej utemeljujemo tudi ekskurzije in kot metodo terensko delo, ki omogočajo dijakom pridobivati znanje, sposobnosti in vrednote na primarnih lokacijah v bližnji ali daljni okolici šole. To so priložnosti, ko dijaki najlaže povezujejo teorijo s prakso ter spoznavajo in prepoznavajo vzročno-posledične zveze med procesi in pojavi v naravnem in družbenem okolju.
Terensko raziskovanje je tista metoda pouka, kjer se dijaki urijo v uporabi preprostih raziskovalnih metod, kot so opazovanje, orientacija, kartiranje, merjenje, primerjanje, razvrščanje, umeščanje, analiziranje, sintetiziranje in poročanje. Učitelj ga organizira med rednimi urami na primernih lokacijah v bližini šole, ki tako dobijo status “geografskega laboratorija”. Druge priložnosti za terensko delo so interesne dejavnosti, projektno delo in geografske oziroma interdisciplinarne ekskurzije v slovenske pokrajine.
Geografske ekskurzije so krajše, usmerjene v domačo regijo. Dijaki tu pridobivajo predvsem geografske pojme ter spoznavajo pojave in procese.
Celodnevne ekskurzije so interdisciplinarne, usmerjene v spoznavanje naravnogeografskih enot Slovenije, kulturnozgodovinskih znamenitosti in spoznavanje prometnega omrežja Slovenije, prometnih vozlišč in posameznih prometnih panog. Vsako leto planiramo ekskurzijo najmanj v eno geografsko regijo tako, da v dveh letih dijaki spoznajo najbolj tipične elemente vseh štirih.
Poti ekskurzij načrtujejo aktivi učiteljev geografije skupaj z drugimi predmeti (zgodovine, sociologije, maternega jezika in strokovnih predmetov), ki skupaj določijo in uskladijo cilje, vsebino in pot ekskurzije.
Program ekskurzij je sestavni del letnega delovnega načrta šole, za njegovo kakovostno uresničevanje pa je odgovoren celoten učiteljski zbor.
Na ekskurzijah v slovenske pokrajine dijaki razvijajo prostorske predstave, utrjujejo geografske pojme tako, da od blizu opazujejo in proučujejo pokrajino in se v stroki seznanjajo z razvitostjo posameznih prometnih panog v naši državi. Ob spoznavanju in doživljanju lepot naše naravne in kulturne, dediščine ter ob srečevanju z ljudmi razvijajo ljubezen do domovine in zavest pripadnosti našemu narodu.
Učitelj geografije v sodelovanji z učitelji strokovnih predmetov dijake pred odhodom na ekskurzijo dobro pripravi. Seznani jih s cilji in potjo ekskurzije. Dijakom razdeli zadolžitve, ki lahko obsegajo pripravo dela poti po literaturi, poročanje v avtobusu, anketiranje domačinov na določenih lokacijah, nabiranje vzorcev kamnin ipd.
Spoznavne cilje pouka na terenu učitelj najbolje uresničuje z metodo dela z zemljevidom (orientacija, spremljanje in označevanje poti na zemljevidu), vodenim opazovanjem na izbranih lokacijah, kjer dijaki izpolnjujejo naloge z delovnega lista. Delovne liste z ekskurzij dijaki nato zbirajo v posebni mapi.
Po vrnitvi učitelj preveri, v kolikšni meri so bili uresničeni cilji ekskurzije.