KATALOG ZNANJA

INFORMATIKA

SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

70 ur

Določil SSRSSI na 18. seji, 16. 7. 1998

 


VSEBINA

1. OPREDELITEV PREDMETA

2. ŠTEVILO UR PO POSAMEZNIK LETNIKIH IN OBLIKE IZOBRAŽEVALNEGA DELA

3. USMERJEVALNI CILJI PREDMETA

4. OPERATIVNI CILJI PREDMETA

5. DIDAKTIČNO-METODIČNA NAVODILA

6. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

7. OKVIRNI SEZNAM LITERATURE

1. OPREDELITEV PREDMETA

Informatika je splošno-izobraževalni predmet, pri katerem se teorija poznavanja in razumevanja osnovnih zakonitosti informatike prepleta z metodami neposrednega iskanja, zbiranja, hranjenja, obdelave in uporabe podatkov pri oblikovanju in posredovanju relevantnih informacij, kar odpira dijakom in dijakinjam možnost, da pridobijo tista znanja informacijske pismenosti, ki so nujno potrebna za življenje in delo v informacijski družbi.

Pri predmetu pridobijo dijaki in dijakinje osnovna znanja, ki so potrebna za razumevanje in temeljno uporabo informacijskih tehnologij. Ves čas izobraževanja je v ospredju aktivna vloga dijakov in dijakinj in njihov osebni, strokovni in jezikovni razvoj. Skupinsko delo na projektih, problemsko učenje, izbiranje vsebin glede na zanimanje in sposobnost dijakov in dijakinj ter upoštevanje njihovih idej, individualizacija, vključevanje različnih socialnih aktivnosti, povezovanje med predmetom in stroko, sodelovanje z zunanjimi strokovnjaki, šolami in ustanovami ter razvijanje različnih strategij mišljenja so osnovne oblike dela pri predmetu. Pri tem se razvija sposobnost ustvarjalnega in kritičnega mišljenja ter presojanja z namenom, da se zagotovi razumno in samozavestno odločanje dijakov in dijakinj v novih in nepredvidljivih situacijah.

2. ŠTEVILO UR PO POSAMEZNIK LETNIKIH IN OBLIKE IZOBRAŽEVALNEGA DELA

Predmet se poučuje v 1. letniku v letnem obsegu najmanj 70 ur.

Pouk poteka v treh oblikah:

  • teoretične ure nedeljenega oddelka v klasični učilnici;

  • vaje deljenega oddelka v računalniški učilnici (najmanj 52 ur oziroma 75 %),

    Pouk se organizira tako, da uporablja pri vajah v računalniški učilnici vsak učenec svoj računalnik (delitev v 2 skupini z največ 16 dijaki in dijakinjami).

    Pri vajah je potrebno daljše, neprekinjeno delo učencev. Ker vsaka prekinitev postopka reševanja problema oziroma priprava informacijske rešitve privede do motenj, ki imajo za posledico  potrebo po ponovnem reševanju naloge od začetka, izvajamo vaje v dveh (blok) urah. Ker je pri teh urah, zaradi delitve v skupine, prisoten le del razreda, jih razporedimo na začetek ali konec dnevnega urnika oziroma jih kombiniramo z delitvijo pri drugih predmetih.

    3. USMERJEVALNI CILJI PREDMETA

    Predmet informatika je ciljno naravnan. Pri predmetu dijaki in dijakinje:

  • spoznavajo osnove računalništva ter vlogo in pomen informacije in informacijske tehnologije v sodobni družbi;

  • spremljajo razvoj informacijske tehnologije in se seznanjajo s spremembami, ki jih le-ta povzroča v družbi (zdravstveni, ekonomski, socialni in drugi vplivi);

  • pridobivajo temeljna znanja, spretnosti in navade za učinkovito in uspešno uporabo sodobne informacijske tehnologije za zadovoljevanje svojih in družbenih informacijskih potreb;

  • razvijajo komunikacijske zmožnosti;

  • oblikujejo stališča do pridobljenih informacij in krepijo merila za doživljanje in vrednotenje lepega;

  • razvijajo sposobnosti za učinkovito in estetsko oblikovanje in posredovanje informacij;

  • razvijajo sposobnosti učinkovitega in uspešnega iskanja, vrednotenja, hranjenja, obdelave in uporabe aktualnih podatkov;

  • razvijajo sposobnost in odgovornost za sodelovanje v skupini ter si krepijo pozitivno samopodobo;

  • razvijajo pravilen odnos do varovanja lastnine (avtorske pravice) in osebnosti (zaščita podatkov);

  • bogatijo svoj jezikovni zaklad in skrbijo za pravilno slovensko izražanje.


    •

    4. OPERATIVNI CILJI PREDMETA

    INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    Osnove informatike:

    Dijaki in dijakinje:

    Dijaki in dijakinje:

    		  

  • informatika;

  • informacija, podatek;

  • kod, kodiranje

  • diskretni, zvezni način

  • bit, byte;

  • informacijski sistem;

  • informacijska tehnologija;

  • informacijska pismenost;

    		•

  • razložijo vlogo in pomen informacije v sodobni družbi;

  • razlikujejo med  informacijo in podatkom;

  • razlikujejo zvezno in diskretno kodiranje podatkov;

  • analizirajo uporabnost informacijskih sistemov;

  • poznajo pomen informacijske tehnologije;

  • opredelijo informacijsko pismenost;

    		•

  • razumevajo pomen informacije v sodobni družbi;

  • spoznajo, da je učinkovitost in uspešnost odvisna od razpoložljivih informacij;

  • spoznajo, da je razumljivost predstavljene informacije odvisna od uporabljenih podatkov;

  • spoznajo, da je človekovvsakdan močno odvisen od informacij in informacijske tehnologije.

    		•   

    Informacijska tehnologija

    Dijaki in dijakinje:

    Dijaki in dijakinje:

    		  

  • računalnik, računalništvo;

  • von Neumannov model računalnika;

  • programska, strojna oprema računalnika;

  • vhodna, centralna, pomnilna, izhodna enota;

  • prikazovalnik, tiskalnik, zvočnik;

  • mikroprocesor;

  • delovni (RAM), bralni (ROM) pomnilnik;

  • disk, disketa, zgoščenka;

  • tipkovnica, miška, mikrofon,

  • program, licenca;

  • operacijski sistem

  • licenca;

    		•

  • spoznavajo razvoj informacijske tehnologije s poudarkom na razvoju računalništva;

  • razlikujejo programsko in strojno opremo računalnika;

  • razložijo von Neumannov model računalnika;

  • razložijo delovanje računalnika;

  • opredelijo enote računalnika;

  • razložijo funkcije posameznih enot računalnika;

  • razložijo načine kodiranja podatkov v računalniku;

  • poznajo vrste računalniške programske opreme in razložijo njihove naloge;

    		•

  • utjujejo povezavo človek-informacija-tehnika

  • spoznajo pomen računalnika kot pripomočka pri reševanju informacijskih problemov v družbi;

    		•   

    Naloga: predstavitev računalniškega programa

    Dijaki in dijakinje:

    Dijaki in dijakinje:

    Dijaki in dijakinje:

  • posamezno ali v paru pripravijo in izvedejo predstavitev računalniškega programa drugim učencem in učenkam.

    		•

  • v omrežju Internet ali na drugih medijih poiščejo računalniški program po lastni izbiri;

  • opredelijo področje uporabe in predstavijo načine uporabe izbranega računalniškega programa;

  • izdelajo predstavitveni pano programa.

    		•

  • komunicirajo v skupini;

  • se motivirajo za iskanje rešitev in samoizobraževanje;

  • krepijo odgovornost sodelovanja v skupini;

  • ločujejo pomembne stvari od manj pomembnih;

  • razumevajo pomen relevantne informacije.

    		•

  • delajo v skupinah;

  • vsak uporablja svoj računalnik;

  • izvedejo predstavitev pred celotnim razredom.

    		•

    Naloga: pisna predstavitev informacije

    Dijaki in dijakinje:

    Dijaki in dijakinje:

    Dijaki in dijakinje:

  • posamezno ali v manjših skupinah izdelajo pisni izdelek s področja strokovnega izobraževanja;

  • v dokument vključujejo rezultate obdelav  s programi zanimivih v področju strokovnega izobraževanja (npr. AutoCad, preglednice ipd.)

    		•

  • brez večjih napak napišejo besedilo v računalnik;

  • v omrežju Internet in drugih virih poiščejo podatke (slike, grafe, vire itd.) in jih uporabijo pri predstavitvi informacije;

  • se odločajo za uporabo ustreznih podatkov;

  • v besedilo vrinejo grafične dopolnitve, in/ali grafe.

  • samostojno oblikujejo dokument in obrazložijo uporabljene oblike;

  • ovrednotijo oblikovanje dokumenta;

    		•

  • razumejo pomen urejanja besedila za kasnejše razumevanje posredovane informacije;

  • se motivirajo za iskanje informacij in samoizobraževanje;

  • krepijo odgovornost sodelovanja v skupini;

  • razumevajo pomen pisnega komuniciranja;

  • pridobivajo sposobnost za ocenjevanje in vrednotenje lepega;

  • se motivirajo za izdelavo oblikovno dovršenih sporočil z računalniki.

    		•

  • delajo v skupinah;

  • vsak uporablja svoj računalnik;

  • izvedejo predstavitev pred celotnim razredom.

    		•

    5. DIDAKTIČNO-METODIČNA NAVODILA

    Pri pouku informatike dijaki in dijakinje spoznavajo pomen in vlogo informacije v sodobni družbi, pri čemer z elementi informacijske tehnologije iščejo, zbirajo, obdelajo, oblikujejo, predstavijo in ovrednotijo aktualne informacije, ki jih zanimajo.

    Teoretične ure se izvedejo z razlago, pogovorom in razgovorom med dijaki, dijakinjami in učiteljem. Pri tem dijaki in dijakinje spoznavajo, predlagajo in vrednotijo merila in postopke za uspešno in učinkovito iskanje, zbiranje, obdelavo, oblikovanje in predstavitev informacij. Snov naj ne vsebuje napotkov za neposredno delo, ampak naj dijakom in dijakinjam odpira možnosti, ki jih omogočajo informacijske tehnologije, za uspešno in učinkovito zadovoljevanje svojih informacijskih potreb in potreb družbe.

    Vsebine neposrednega pouka ob računalnikih se navezuje na teoretični del, pri čemer dijaki in dijakinje praktično uporabijo in preverijo obravnavana teoretična spoznanja. V tem smislu so srčica praktičnega pouka seminarske, raziskovalne in druge naloge, ki jih dijaki in dijakinje pripravijo in izdelajo pri vajah, predstavijo in ovrednotijo pa jih pri teoretičnih urah pouka.  Zahtevnost naloge je odvisna od predznanja dijakov in dijakinj, njihovih sposobnosti in navad.

    Vsak dijak oziroma dijakinja izdela samostojno oziroma sodeluje pri dveh nalogah., ki sta osrednja dogodka predmeta. V prvi analizira in ovrednoti možnosti aktualnega računalniškega programa po lastni izbiri npr. izobraževalni program, igre, programska orodja itd.  (Program ne sme biti vključen v katalog predmeta) V drugi nalogi izdela, oblikuje, predstavi in ovrednoti pisni dokument z vsebino po lastni izbiri, ki pa se navezuje na strokovno področje izobraževanja. Zaželeno je, da vključuje v dokument tudi rezultate obdelav s programi, ki se uporabljajo v strokovnem področju izobraževanja.

    Temeljna naloga učitelja pri predmetu je, da omogoči dijakom in dijakinjam doseči zastavljene globalne cilje predmeta. V tem smislu seznanja učence z različnimi možnostmi, ki jih odpira informacijska tehnologija pri reševanju informacijskih problemov, svetuje dijakom in dijakinjam pri izbiri nalog, spremlja njihove aktivnosti in jih opozarja  na odklone, jih motivira in vzpodbuja pri njihovem delu in analizira in ocenjuje njihova prizadevanja. Pri tem mora paziti, da dijakom in dijakinjam ne vsiljuje lastnih zamisli in predlogov, ampak jih vzpodbuja k iskanju izvirnih informacijskih rešitev. Predlagane rešitve s predlagatelji vedno analizira glede na individualne zmožnosti in razpoložljivost opreme in drugih virov ter si prizadeva za njihovo čim bolj uspešno in učinkovito udejanjanje.

    6. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    Preverjanje in ocenjevanje pri predmetu poteka ustno, ocenjujejo pa se tudi izdelki.

    Pri ustnem ocenjevanju vrednotimo uporabo znanja in razumevanje osnovnih zakonitosti informatike ter uspešnost vrednotenja in razlaganja uporabljenih postopkov pri izdelavi naloge. To ocenjevanje izvedemo z razgovorom neposredno med izdelavo naloge.

    Sestavini ocene izdelka sta:

  • kakovost izvedene naloge oziroma projekta

  • uspešnost predstavitve izbrane informacije.

    Pri kakovosti naloge oziroma projekta ocenjujemo izvirnost in aktualnost izbranega problema, razumljivost in jasnost opredelitve problema in prikazanih rešitev, pestrost uporabljenih virov in medijev, kvaliteto in aktualnost pridobljenih podatkov, organiziranost naloge v skladu z zahtevami, širino predstavljene informacije, bogastvo in ustreznost besedišča, tehnično in oblikovno dovršenost izdelka ter napor, ki je bil potreben za njegovo izdelavo.

    Pri uspešnosti predstavitvi ocenjujemo prepričljivost in samostojnost dijaka oziroma dijakinje, pri čemer le ta:

  • pripravi in izvede predstavitev izbrane informacije;

  • vrednoti uporabljene podatke in razlaga dobljene rezultate;

  • zagovarja predlagane rešitve;

  • razlaga uporabljene postopke.

    Dijak, ki je zadostil  zahtevam za izdelavo, oblikovanje in predstavitev naloge, ne more biti ocenjen negativno.

    7. OKVIRNI SEZNAM LITERATURE

    Poleg veljavnih učbenikov se priporoča uporaba različne strokovne literature: knjig, priročnikov in revij ter zgoščenk in spletnih strani omrežja Internet, ki omogočajo lažje doseganje ciljev predmeta.

    Pri delu z računalniškimi programskimi orodji naj učenci uporabljajo priročnike za ta orodja. Priročniki naj bodo napisani v materinem jeziku dijakov oziroma dijakinj.

    Učitelji naj uporabljajo tudi drugo aktualno literaturo in revije, ki obravnavajo področje informatike, in se navezujejo na strokovno področje izobraževanja.