Določil SSRSSI na 37. seji, 6. 7. 2001
VSEBINA
2. SPLOŠNI CILJI LIKOVNEGA SNOVANJA
3. RISANJE
4. SLIKANJE
8. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA
10. DIDAKTIČNO-METODIČNA NAVODILA
11. SPOZNAVANJE TEORETIČNIH LIKOVNIH PROBLEMOV
14. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI
Likovno snovanje je predmet s statusom jezika; je civilizacijska potreba in pravica odraščajočega mladostnika. V izobraževalnem programu zobotehnik predmet nadgrajuje spoznanja, pridobljena na osnovnošolski stopnji izobraževanja in rabo likovnega jezika. S kritičnim vrednotenjem zgodovinskega in sodobnega likovnega snovanja doma in v svetu spodbuja samostojno izbiranje vrednot, samostojno formuliranje likovnih nalog, njihovo materializiranje in argumentiranje. Likovno snovanje temelji na dijakovi lastni praktični oblikovalni izkušnji, podprti s posameznimi spoznanji iz umetnostne zgodovine, teorije umetnosti in likovne teorije. Posebna pozornost je namenjena razvijanju sposobnosti opazovanja, likovnega mišljenja, ustvarjalnosti, predstavljivosti in domišljije ter razvijanju sposobnosti dijakov, da znajo uporabiti likovno teoretska znanja in jih povezovati z zahtevami v lastnem poklicnem izobraževanju. Dejavnosti pri likovnem snovanju v programu zobotehnik so izbrane glede na splošno in likovno zmožnost (inteligentnost) srednješolcev ter glede na poklicne potrebe.
Dijaki se usposabljajo za doživljanje lepote v naravi in umetninah, za vrednotenje likovnih del in uporabnih predmetov ter likovne problematike v okolju, še posebej pa v lastnem poklicu; na ta način se navajajo na vrednotenje likovno-kulturne dediščine.
NAZIV PREDMETA: LIKOVNO SNOVANJE
ŠTEVILO UR: 70 (V 1. LETNIKU)
Dijaki:
Informativni cilji in vsebine |
Formativni cilji |
Socializacijski cilji |
Posebnosti v izvedbi |
Dijaki: |
Dijaki: |
Dijaki: |
Dijaki: |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Informativni cilji in vsebine |
Formativni cilji |
Socializacijski cilji |
Posebnosti v izvedbi |
Dijaki: |
Dijaki: |
Dijaki: |
Dijaki: |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
(pozira eden od učencev); |
|
|
|
|
|
|
|
|
Informativni cilji in vsebine |
Formativni cilji |
Socializacijski cilji |
Posebnosti v izvedbi: |
Dijaki: |
Dijaki: |
Dijaki: |
Dijaki: |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Informativni cilji in vsebine |
Formativni cilji |
Socializacijski cilji |
Posebnosti v izvedbi |
Dijaki: |
Dijaki: |
Dijaki: |
Dijaki: |
|
|
|
|
Informativni cilji in vsebine |
Formativni cilji |
Socializacijski cilji: |
Posebnosti v izvedbi: |
Dijaki: |
Dijaki: |
Dijaki: |
Dijaki: |
|
|
|
|
|
|
|
|
Likovni pedagog sproti preverja delo, razumevanje in dosežene rezultate pri praktični izvedbi likovne naloge. Likovna dela vrednoti po izoblikovanih merilih, ki izhajajo iz likovne naloge. Objektivne kritike so smernice za nadaljnje delo oziroma za izboljšanje dela. Podpirati morajo dijakovo emocionalno, moralno, motivacijsko in intelektualno komponento. Učitelj ob vrednotenju splošnih in operativnih ciljev predmeta in na podlagi likovnih del usmerja dijake k virom kreativnih potencialov.
Preverja in ocenjuje se dijakovo delo (proces), katerega odraz so izdelki (produkti). V šolskem letu morajo dijaki dobiti najmanj po eno oceno iz vsakega oblikovalnega področja.
Likovna ustvarjalnost, ki je podprta z likovnoteoretičnim znanjem omogoča dijakom razvijati likovnoizrazne in oblikovnoestetske sposobnosti, ki so nujno potrebne za kvalitetno delo ZOBOTEHNIKA.
Dijaki se z likovnim izražanjem sproščajo, razvijajo motorične spretnosti, razvijajo sposobnosti za estetsko oblikovanje in likovno mišljenje, obenem pa znajo aplicirati znanja, pridobljena na področju likovnega ustvarjanja, v lastno poklicno delovanje. Razvijajo sposobnost zagovarjanja lastnih oblikovno-strokovnih odločitev. Ravnovesje likovnega in verbalnega izražanja omogoča dijakom enakomerno razvijanje čutov za opazovanje, predstavljivost, likovnega spomina, čustvovanja, domišljije in ročnih spretnosti.
Z vrednotenjem lastnih likovnih del in del svojih vrstnikov si dijaki pridobivajo znanja in oblikujejo zavest o vlogi poznavanja likovnih pojmov in estetskega izražanja, ter njihovem vplivu na poklicno delo (npr. izvajanje zobne protetike, izbira barvnega odtenka …).
Predmet likovno snovanje se izvaja v 1. letniku srednjega strokovnega izobraževanja v vzgojno-izobraževalnem programu ZOBOTEHNIK.
Katalog znanj, ki vsebuje temeljna področja likovne vzgoje (risanje, slikanje, plastično oblikovanje, prostorsko oblikovanje, vizualne komunikacije) je razvojno naravnan. Tako dijaki nadgrajujejo znanja likovnega jezika, pridobljenega na osnovnošolski stopnji izobraževanja ter spoznavajo vlogo likovnosti v lastnem poklicu.
Pri likovnem snovanju dijaki realizirajo poznavanje likovnoteoretičnih zakonitosti in znanj, ki jih kasneje znajo uporabiti tudi v zobotehniški praksi.
Omejeno število ur zahteva od učitelja skrbno ciljno načrtovanje in dosledno izvajanje učnih ur na vseh oblikovalnih področjih.
V učnem procesu mora učitelj spremljati in bogatiti vsako stopnjo dijakovega likovnega razvoja in jo obravnavati aplikativno glede na poklicno usmerjenost (ZOBOTEHNIK). Program omogoča tudi združitev več likovnih problemov, različnih oblikovalnih področij v okvir posamezne likovne naloge.
Učitelj si prizadeva za oblikovanje dijakove harmonične celovite osebnosti, pri čemer je posebnega pomena individualna oblika dela, ki prinaša nova znanja in kreativno izražanje, kar je podlaga za aktivno vključevanje v poklicno in kulturno življenje v okolju.
Pri dejavnosti poznavanja teoretičnih vprašanj gre za usposabljanje dijakov, da s pomočjo usvojenih likovnih pojmov verbalno likovno komunicirajo. Gre za obvladovanje likovnih pojmov, pridobljenih z opazovanjem predmetov in pojavov v okolju in naravi, ki temeljijo na spoznanjih in doživljanjih. Doživljanje in spoznavanje poteka ob pomoči učiteljeve motivacije. Učitelj zavestno skrbi za to, da se aktivira čim več dejavnikov likovnih sposobnosti mladostnikov:
Razvijanje dejavnikov likovnih sposobnosti prispeva k razvoju dijakove ustvarjalnosti, bogatenju zavesti in sposobnosti doživljanja lepote.
Spoznavanje likovnoteoretičnih problemov temelji predvsem na poglobitvi že znanih pojmov. Glede na temeljno strokovno usmeritev je nujno povezovanje likovno teoretičnih vsebin z ustreznimi vsebinami strokovnih predmetov.
Likovno izražanje pomeni ustvarjalno uporabo pridobljenih spoznanj in doživetij dijakov. Gre za praktično uresničevanje idej, dokazovanje uspešnega reševanja likovnih problemov v obliki estetskega izražanja.
Likovni pedagog aktivno spodbuja in usmerja dijake, da mislijo, čutijo,
raziskujejo, se ustvarjalno izražajo z likovnimi izrazili in z različnimi
orodji, v različnih materialih. Likovni pedagog spodbuja dijake, da vnašajo
v likovno izražanje lastna spoznanja. Podpira samozavest dijakov s tem,
da jim dovoli, da ostajajo pri likovnem izražanju izvirni, posebni in prepoznavni.
Likovni pedagog razvija pri dijakih motorično spretnost in občutljivost
s primerno načrtovano likovno nalogo in pravilnim vodenjem delovnih postopkov.
Omogoča samostojno likovno eksperimentiranje in razvija predvsem občutek
za pravilno uporabo barve, oblike, strukture in teksture.
Likovni pedagog mora pri izvajanju učnega procesa vzpodbujati in razvijati ustvarjalnost, ki omogoča navdušenje dijakov, da pri ustvarjanju svobodno čutijo, mislijo in spontano komponirajo svoja opažanja in zamisli. Iskati mora dijakovo originalnost v načinu oblikovnosti sporočila, kjer niso najpomembnejši motivi, ampak načini njihovega oblikovanja.
Pomembna dopolnitev predmeta naj bo kulturni dan, ki bo omogočal neposreden stik z umetniškimi ustanovami in stvaritvami. Načrtovan in uresničen naj bo vsako šolsko leto. |
Likovno snovanje v programu zobotehnik povezuje in razvija izkušnje naravoslovnih predmetov, humanističnih in družboslovnih ved, jezikov, formalnega mišljenja ter strokovnih predmetov: morfologija (MGN 1. letnik), praktična protetika (PPV 1. – 4. letnik), zobotehnični materiali in tehnologija (ZMT 2. letnik).
Dijakovi dosežki pri predmetu celostno predstavijo strukturo njegove osebnosti. Interdisciplinarnost predmeta zagotavlja medpredmetne povezave na spontan in sproščujoč način, omogoča uporabo likovnoteoretskih znanj tudi na področju zobotehniške prakse.