Oznaka |
Programske enote |
Obvezno/ izbirno |
Skupno število ur |
Število kreditnih točk |
A – Splošnoizobraževalni predmeti |
||||
P1 |
Slovenščina |
obvezno |
204 |
8 |
P2 |
Matematika |
obvezno |
204 |
9 |
P3 |
Družboslovje in naravoslovje |
obvezno |
306 |
12 |
P4 |
Športna vzgoja |
obvezno |
204 |
5 |
Skupaj A |
|
918 |
34 |
|
B – Strokovni moduli |
||||
M1 |
Poznavanje tekstilstva |
obvezno |
408 |
12 |
M2 |
Preoblikovanje tekstilij |
obvezno |
513 |
15 |
M3 |
Enostavni tekstilni izdelki |
obvezno |
411 |
14 |
M4 |
Vzdrževanje tekstilij |
izbirno |
300 |
9 |
M5 |
Ročna dela |
izbirno |
300 |
9 |
Skupaj B |
|
1632 |
50 |
|
Od tega minimalno za praktično izobraževanje: |
||||
C- Praktično izobraževanje v šoli |
||||
|
Praktični pouk |
|
985 |
26 |
Č – Praktično usposabljanje z delom |
||||
|
Praktično usposabljanje z delom pri delodajalcu |
|
152 |
7 |
D – Interesne dejavnosti |
||||
|
Interesne dejavnosti |
|
160 |
4 |
E – Odprti del kurikuluma |
||||
|
Odprti kurikulum |
|
612 |
23 |
Skupaj pouka (A+B+E) |
|
3162 |
107 |
|
Skupaj praktičnega izobraževanja (C+Č) |
|
1137 |
33 |
|
Skupaj izobraževanja v šoli (A+B+D+E) |
|
3322 |
111 |
|
Skupaj (A+B+Č+D+E) |
|
3474 |
118 |
|
Zaključni izpit (izdelek in zagovor) |
|
2 |
||
Skupaj kreditnih točk |
|
120 |
||
|
||||
Število tednov izobraževanja v šoli |
|
102 |
|
|
Število tednov praktičnega usposabljanja z delom |
|
4 |
|
|
Število tednov interesnih dejavnosti |
|
5 |
|
|
Skupno število tednov izobraževanja |
|
111 |
|
Pojasnila k predmetniku:
Izbirni strokovni moduli: dijak izbere en modul in sicer M4 ali M5.
Izobraževalni program se izvaja v šoli in pri delodajalcih. Praktično usposabljanje z delom se izvaja pri delodajalcih ali v medpodjetniških izobraževalnih centrih. Če praktičnega usposabljanja z delom ni mogoče organizirati niti v medpodjetniških izobraževalnih centrih, se le-to izjemoma izvaja v šolskih delavnicah.
Oznaka |
Splošnoizobraževalni predmeti in strokovni moduli |
Izvajalec |
Znanje |
P1 |
Slovenščina |
učitelj |
visokošolska izobrazba iz slovenščine |
P2 |
Matematika |
učitelj |
visokošolska izobrazba iz matematike |
P3 |
Družboslovje in naravoslovje |
učitelj |
Družboslovje: visokošolska izobrazba iz zgodovine, geografije ali sociologije |
laborant |
srednješolska izobrazba s 315 urami biologije, kemije ali fizike ali drugih predmetov z biološkega, kemijskega ali fizikalnega predmetnega področja |
||
P4 |
Športna vzgoja |
učitelj |
visokošolska izobrazba iz športne vzgoje |
M1 |
Poznavanje tekstilstva |
učitelj |
visokošolska izobrazba iz tekstilstva ali oblikovanja tekstilij |
učitelj praktičnega pouka |
visokošolska ali višješolska izobrazba iz tekstilstva ali srednješolska izobrazba iz konfekcije |
||
M2 |
Preoblikovanje tekstilij |
učitelj |
visokošolska izobrazba iz tekstilstva ali oblikovanja tekstilij |
učitelj praktičnega pouka |
visokošolska ali višješolska izobrazba iz tekstilstva ali srednješolska izobrazba iz konfekcije |
||
M3 |
Enostavni tekstilni izdelki |
učitelj |
visokošolska izobrazba iz tekstilstva ali oblikovanja tekstilij |
učitelj praktičnega pouka |
visokošolska ali višješolska izobrazba iz tekstilstva ali srednješolska izobrazba iz konfekcije |
||
M4 |
Vzdrževanje tekstilij |
učitelj |
visokošolska izobrazba iz tekstilstva ali oblikovanja tekstilij |
učitelj praktičnega pouka |
visokošolska ali višješolska izobrazba iz tekstilstva ali srednješolska izobrazba iz konfekcije |
||
M5 |
Ročna dela |
učitelj |
visokošolska izobrazba iz tekstilstva ali oblikovanja tekstilij |
učitelj praktičnega pouka |
visokošolska ali višješolska izobrazba iz tekstilstva ali srednješolska izobrazba iz konfekcije |
Učitelji in drugi izvajalci morajo imeti tudi specialnopedagoška znanja in znanje slovenskega znakovnega jezika.
Dejavnosti
Gluhota in naglušnost močno ovirata dijaka v procesu učenja, ker je ena ključnih senzornih poti prekinjena ali ovirana. Zato gluhi in naglušni dijaki potrebujejo dejavnosti, ki v smislu rehabilitacije zmanjšujejo ovire same, razvijejo nove veščine in spretnosti komuniciranja preko kompenzacije ter pomagajo dijaku pri razvoju učinkovite organizacije in načinov učenja.
Dijaki z govorno-jezikovnimi motnjami imajo različne ovire pri sporazumevanju. Zaradi ovir in težav v sporočanju oziroma razumevanju morajo razviti kompenzacijske mehanizme ter se naučiti uporabljati različne pripomočke in razviti prilagojene načine učenja.
Dejavnosti za doseganje optimalnega razvoja so predpogoj za učinkovito učenje.
Navodila za izvajanje
Dejavnosti za doseganje optimalnega razvoja se izvajajo tako, da upoštevajo individualne značilnosti posameznega dijaka, njegove potenciale ter druge psihične in fizične značilnosti. Izvajajo se pol ure na teden izven učnih ur v času pred ali po pouku oziroma v času, ko ni pouka.
Dejavnosti za optimalni razvoj vsebujejo aktivnosti za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj ter pomoč pri učenju. Izvajajo jih usposobljeni specializirani učitelji.