A. SPLOŠNI DEL

1. IZOBRAŽEVALNI PROGRAM

1.1. Ime izobraževalnega programa: Vrtnar (GLU, GJM)
Prilagojen izobraževalni program z enakovrednim izobrazbenim standardom, prilagojen za gluhe in naglušne dijake ter dijake z govorno – jezikovnimi motnjami.

1.2. Naziv poklicne/strokovne izobrazbe: Vrtnar / vrtnarka

2. CILJI IZOBRAŽEVALNEGA PROGRAMA

Poleg splošnih ciljev vzgoje in izobraževanja izobraževalni program omogoča dijakom in dijakinjam (v nadaljevanju dijakom), da:

razvijajo sposobnosti za samostojno in odgovorno ravnanje, sodelujejo pri strokovnih problemih in njihovem reševanju,
razvijajo ustvarjalnost, inovativnost, pripravljenost na vseživljenjsko učenje,
razvijajo humanost, tolerantnost, poštenost, etiko, estetiko in druge moralne vrednote,
so zmožni aktivno skrbeti za lastno zdravje, zdravje potrošnikov in razvijati pozitiven odnos do zdravega načina življenja,
so seznanjeni z vplivi hortikulturnih dejavnosti na naravno okolje in so zmožni izvajati delo skladno z načeli trajnostnega razvoja,
spremljajo novosti in trende na strokovnem področju, spoznajo podeželski prostor in prepoznajo možnosti in priložnosti za zaposlitev in samozaposlitev,
razvijajo občutek za natančnost, doslednost, pravočasnost in kritično ocenjevanje,
razvijajo sposobnost za prilagajanje delovnemu okolju in sodelovanje v kolektivu,
so zmožni načrtovati kakovostno izvedbo različnih načinov pridelave okrasnih zelnatih rastlinah, drevnin ter zelenjadnic na prostem in v zaščitenem prostoru,
se usposobijo za opravljanje del v vrtnarski pridelavi ,
se usposobijo za oblikovanje, urejanje in vzdrževanje zelenih površin,
se usposobijo za vzdrževanje športnih in rekreacijskih površin,
upoštevajo pomen in značilnosti rastlinskih in grajenih elementov kot sestavin naravne krajine oz. kot del kulturne dediščine,
se usposobijo za pridelovanje sadik in cepljenk za prodajo v skladu s standardi,
usvojijo in uporabljajo temeljna znanja in postopke pridelave, oskrbe in varstva vrtnin, okrasnih zelnatih rastlin ter drevnin, ob upoštevanju vpliva rastnih dejavnikov na rast rastlin,
se usposobijo za uspešno prodajo pridelkov, izdelkov in storitev,
razvijajo podjetniško miselnost, sposobnost komuniciranja in uporabe različnih IKT tehnologij,
so zmožni sodelovati v skupini ter pisno in ustno komunicirati s sodelavci in drugimi partnerji ter pri tem uporabljati temeljno strokovno terminologijo,
razvijajo uspešno komunikacijo, pri kateri je treba spoštovati sogovornika – v za njih varni situaciji, kar jih bo usposobilo za delo v svetu polnočutnih in pozitivno vpliva na njihovo samopodobo,
razvijajo tehnike učinkovite komunikacije ter učinkovite načine lastnega sporočanja in sprejemanja sporočil drugih, upoštevajoč njihove posebne potrebe,
usposobijo se za zavestnejše in kreativnejše odločanje o svojem ravnanju in lastnih vlogah v medosebnih odnosih,
krepijo samopodobo in razvijajo kritičnost do samega sebe, razvijajo spretnosti skupinskega in timskega reševanja problemov,
ozaveščajo in razumejo svoje temeljne potrebe, znajo si postaviti jasne, razumljive in uresničljive cilje na storilnostnem in medosebnem nivoju.

3. TRAJANJE IZOBRAŽEVANJA

3.1. Trajanje izobraževanja v letih: 4 leta

Obrazložitev podaljšanja trajanja izobraževanja:
Gluhi in naglušni dijaki oziroma dijaki z govorno jezikovnimi motnjami potrebujejo zaradi težav v komunikaciji več časa za sprejemanje informacij, predelavo informacij, razumevanje in utrjevanje. V učenje morajo vložiti intenzivno pozornost, veliko naporov in več časa kot drugi. Zato je potrebno podaljšati čas za vse faze učenja od pridobivanja, razumevanja utrjevanja ter preverjanja in ocenjevanja znanja.

Ker gluhi in naglušni dijaki ne slišijo oziroma slišijo pomanjkljivo, imajo pri prepoznavanju, razumevanju, obdelavi in uporabi informacij, pri nastajanju predstav, razvoju govora in mišljenja izrazite težave. Ker ne slišijo oziroma slišijo pomanjkljivo, morajo slušno zaznavanje nadomeščati po drugih poteh, zlasti vidni poti. Pri učenju je potrebno veliko opisovanja, več pisanja, veliko nazornega materiala.

Dijaki z govorno-jezikovnimi motnjami imajo težave pri govornem izražanju oziroma razumevanju govora. Za uporabo besednjaka oziroma za razumevanje povedanega potrebujejo različne prilagoditve, material za ponazarjanje ter prilagojene metode dela. To pa v procesu učenja zahteva več časa.

3.2. Ovrednotenje programa s kreditnimi točkami (KT): 180 KT

4. VPISNI POGOJI

V izobraževalni program se lahko vpiše, kdor je uspešno končal:

osnovnošolsko izobraževanje ali
nižje poklicno izobraževanje ali enakovredno izobraževanje po prejšnjih predpisih
in ima ustrezno odločbo o usmeritvi.

5. OBVEZNI NAČINI OCENJEVANJA ZNANJA

Oznaka	Splošnoizobraževalni predmeti in strokovni moduli	Ustno	Pisno	Izdelek oziroma storitev	Drugo
P 1	Slovenščina	x	x
P 2	Matematika	x	x
P 3	Tuji jezik	x	x
P 4	Umetnost			x
P 5	Naravoslovje	x
P 6	Družboslovje	x
P 7	Športna vzgoja				Praktične naloge
M1	IKT in osnove poslovnega komuniciranja			x
M2	Varovanje okolja z osnovam i trajnostnega razvoja			x
M3	Osnove podjetništva in prodaje			x
M4	Osnove rastlinske pridelave z varstvom rastlin			x
M5	Osnove upravljanja s stroji in napravam i			x
M6	Osnove hortikulture			x
M7	Pridelava okrasnih rastlin			x
M8	Urejanje zelenih površin			x
M9	Pridelava zelenjadnic			x
M10	Drevesničarstvo in trsničarstvo			x
M11	Grajene sestavine zelenih površin			x
M12	Vzdrževanje rekreacijskih in športnih površin			x

Ocenjevanje znanja dijakov se prilagodi individualno glede na posameznega dijaka, kar je posebej opredeljeno v individualiziranem programu.

6. POGOJI ZA NAPREDOVANJE IN DOKONČANJE IZOBRAŽEVANJA

6.1. Pogoji za napredovanje

V višji letnik lahko napredujejo dijaki, ki so ob koncu šolskega leta pozitivno ocenjeni iz vseh splošnoizobraževalnih predmetov in strokovnih modulov letnika izvedbenega kurikula šole, so opravili vse interesne dejavnosti in vse obveznosti praktičnega usposabljanja z delom.

6.2. Pogoji za dokončanje
Za dokončanje izobraževanja in pridobitev izobrazbe mora dijak uspešno opraviti s pozitivnimi ocenami:

splošnoizobraževalne predmete,
obvezne strokovne module,
izbirne strokovne module,
odprti del kurikula.

Poleg tega mora opraviti:

interesne dejavnosti,
obveznosti pri praktičnem usposabljanju z delom,
zaključni izpit.

Zaključni izpit obsega:

pisni in ustni izpit iz slovenščine
izdelek oziroma storitev in zagovor.