Določil Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na 50. seji dne 15. 5. 2002
VSEBINA
3. SPLOŠNI CILJI UMETNOSTNE ZGODOVINE
4. OPERATIVNI CILJI PREDMETA IN PREDLAGANE VSEBINE
5. PRIPOROČENA LITERATURA ZA UČITELJE
6. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA
7. DIDAKTIČNO-METODIČNA NAVODILA
9. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI
10. KADROVSKI POGOJI
11. PRIPOROČENI MATERIALNI IN PROSTORSKI POGOJI
ŠTEVILO UR: 35 ur v 1. letniku
Vsebine iz umetnostne zgodovine v 1. letniku aranžerskega programa predstavljajo uvodni del, ki obsega temeljne vsebine in pojme iz področij likovne umetnosti, kar predstavlja širši uvod in predpripravo v razumevanje vsebin iz umetnostnozgodovinskega razvoja likovne umetnosti, ki temu sledijo po posameznih strokah likovnega ustvarjanja v predmetu Stili in vsebine, ki se izvaja v 2., 3. in 4. letniku.
Umetnostna zgodovina v svoji najširši obliki povezuje svet likovno izraženih misli, občutij in drugih spoznanj z drugimi umetniškimi izrazi, oziroma predstavlja, kako se je likovni umetnik odzival na svet, v katerem je živel. Kot pogled v eno najstarejših in najpomembnejših ustvarjalnih poti bistveno prispeva k umevanju človeka kot celote.
Vloga in pomen predmeta je v predstavitvi najpomembnejših likovnih umetnin, ki oblikujejo pogled na estetske in vsebinske vrhunce posameznih zgodovinskih obdobij, na njihov razvoj, s tem pa podpira občutek za resnične likovne vrednote in vzbudi radovedno in kritično mnenje do likovnih stvaritev in spodbudi pri dijaku razvijanje višje ravni okusa.
Pouk vsebin iz umetnostne zgodovine prepletajo prvine teoretičnega posredovanja osnovnih spoznanj (kronologija slogov, osnovni termini, vsebinska in oblikovna razčlenitev likovnega dela, najvidnejši umetniki), kritično preverjanje ob spomenikih (razstave, ekskurzije) in seminarsko raziskovalni pristop (seminarske naloge, raziskovalne naloge in referati). Predmet je odprt do spomenikov slovenske in svetovne ustvarjalnosti, ki se skupaj izražajo v medsebojnem vplivanju. Dijaka seznani z vrednotami kulturne in posebej umetnostne dediščine.
Umetnostna zgodovina dovoljuje učencu veliko mero izražanja individualnosti, ker mu omogoča izpovedovanje osebnih kriterijev in pogledov na zgodovino in umetnostne dosežke, oziroma ga vzpodbuja k dialoški in tolerantni kritičnosti. Učni načrt je zastavljen tako, da lahko dijak ob ključnih umetniških stvaritvah s področja izbranega poklica spozna umetnostno sporočilo znotraj svoje panoge.
Umetnostna zgodovina dijaku:
VSEBINE |
OPERATIVNI CILJI |
POJMI |
|
Dijak zna: |
|
UVOD V UMETNOSTNO ZGODOVINO |
||
Umetnost Družba in umetnost |
|
umetnost, likovna umetnost, umetnina, kulturna dediščina |
Umetnina Umetnik |
|
avtor, izvirnik, kopija, ponaredek, slog, zgodovinski slog |
Umetnostna zgodovina |
|
umetnostna kritika, monografija, topografija, spomeniško varstvo, restavratorstvo, muzeologija |
Likovne umetnosti Slikarstvo Kiparstvo Arhitektura Umetna obrt Oblikovanje |
|
slikarstvo, risba, grafika, kiparstvo, obla in reliefna plastika, spomenik, arhitektura, sakralna in profana arhitektura, središčna in vzdolžna stavbna zasnova, krajinska arhitektura, urbanizem, umetna obrt, oblikovanje (dizajn) |
RAZČLENITEV LIKOVNEGA DELA |
||
Pristop k likovnemu delu |
|
|
Ikonografija in ikonologija |
|
ikonografija, ikonologija, simbol atribut personifikacija - poosebitevalegorija |
Vsebinska razčlenitev likovnega dela
|
|
motiv, neposredno spoznavni motiv, žanr, portret, avtoportret, akt, krajina, veduta, tihožitje, notranjščina. |
Oblikovna razčlenitev likovnega dela Oblika
Pristop |
|
kompozicija perspektiva (konceptualna, osna, ukrivljena in linearna perspektiva ter skrajšava) |
Morfološki slogi |
|
morfologija, ploskoviti slog, plastični slog, slikoviti slog |
Zgodovinski slogi in smeri |
|
zgodovinski slog |
Badurina Andjelko, Leksikon ikonografije, liturgije i simbolike zapadnog kršćanstva, Zagreb, 1990
Cankar Izidor, Zgodovina likovne umetnosti v zahodni Evropi, Slovenska matica, Ljubljana, 1930, ponatis 1994
Delo kiparjev, Mladinska knjiga, Ljubljana,1994
Höffler Janez, Umetnostna vzgoja, Osnove likovne umetnosti, DZS, Ljubljana, 1988
Hollingsworth Mary, Umetnost v zgodovini človeštva, DZS, Ljubljana, 1993
Kako se je razvijalo slikarstvo, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1994
Novak Boris A. Zarja časa in Tavčar Lidija, Mit v sliki in besedi, Narodna galerija, Ljubljana, 1997
Semenzato Camillo, Nataša Golob, Svet umetnosti, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991
Slovenija, turistični vodnik, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1995
Sproccati Sandro, Vodnik po slikarstvu, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1994
Šumi Nace, Slovenija, umetnostni vodnik, Ljubljana, 1990
Tavčar Lidija, Nevidne strani vidne umetnosti, Narodna galerija, Ljubljana, 1991
Umetnost na Slovenskem, več avtorjev, Mladinska knjiga, 1998
Umetnost, svetovna zgodovina, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2000
Umetnostne monografije, zbirka, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1995-97
Zgodovina slikarske, kiparske in arhitekturne umetnosti, več avtorjev, Modrijan, 1997
VHS kaseta filma “Podobe preteklosti”, dr. Nataša Golob in Tone Frelih, Orion film d.o.o., Ljubljana, 1997
Preverjanje in ocenjevanje naj poteka ustno in pisno. Preverjajo in ocenjujejo se tudi referati in izdelki. Vsako ocenjevalno obdobje morajo dobiti dijaki najmanj po eno oceno. Tako pri preverjanju kot ocenjevanju naj se upošteva znanje, razumevanje, uporaba znanja, analiza, sinteza in vrednotenje.
Ocenjujejo se tudi komentarji, projektne in seminarske naloge ter druge oblike sodelovanja in nastopanja dijaka pri učni uri.
Pouk umetnostne zgodovine se lahko izvaja v več oblikah in metodah, odvisno od vsebine in števila ur, ki so na voljo. Temeljna oblika je zaokrožena informacija (razlaga in razgovor), ki je posredovana tako, da besedni del spremlja ustrezno slikovno gradivo (prosojnice, diapozitivi, reprodukcije, digitalizirane slike, video posnetki ter drugo gradivo). Primere učitelj izbere sam, upoštevajoč pri tem osnovne operativne cilje, oziroma strokovno usmeritev šole, na kateri se izvaja pouk (aranžerski tehnik).
Za sodoben pouk umetnostne zgodovine so izrednega pomena umetnostnozgodovinske ekskurzije in obiski razstav, retrospektivnih razstav, ateljejev, arheoloških izkopanin, konservatorskih projektov, restavratorske delavnice itd., kar je pomembno tako za spoznavanje in poznavanje kot razvijanje odnosa do vrednotenja, spoštovanja in ohranjanja kulturne dediščine, kar izbere učitelj sam glede na možnosti in okolje. Učitelj naj sam izbere glede na zanimanje dijakov tudi teme, ki naj jih obravnavajo pri pouku ali v študijskih delavnicah.
Priporočamo najmanj eno celodnevno umetnostnozgodovinsko ekskurzijo z ogledom slovenskih spomenikov ter ogled stalne zbirke v Narodni galeriji v Ljubljani, kar se lahko izvede tudi v okviru kulturnega dne.
Dijaki aktivno sodelujejo na različne načine, kot na primer: z referati o pomembnih umetnikih ali stvaritvah, ki so vzorčni za določeno obdobje, slog, umetnika, kraj itd., s predstavitvijo lastnega doživetja ob umetnini (razstava, retrospektiva, ambientalna umetnina, slogovni pregled) pri čemer razvijajo tudi pravilno uporabo virov in literature in iskanje bistvenih informacij (aktiven odnos do informacij) in s tem navajanje na samostojno delo.
Prispevki, ki jih pripravijo dijaki so lahko vezani na ustvaritve, ki so jim dosegljive in si lahko pomagajo z literaturo, na drugi strani pa (npr. v povezavi s književnostjo, filozofijo, zgodovino, glasbo idr.) lahko pripravijo tudi teoretično zasnovane projekte, raziskave (npr. umetnostni viri za spomenik v domačem kraju, pisna zapuščina umetnikov, umetnostne stvaritve v svoji stroki itd.). Vzpostavijo lahko tudi stik z izvajalci strokovnih projektov v različnih ustanovah in sodelujejo na mladinskih raziskovalnih projektih in taborih.
Pouk umetnostne zgodovine se lahko izvaja v vsaki učilnici, ki je opremljena z ustreznimi tehničnimi pripomočki. Ti so: grafoskop, episkop, diaprojektor, platno in televizor z videorekorderjem.
Pouk se lahko dopolni tudi z uporabo računalnika, oziroma projekcije preko računalniške opreme in z uporabo zgoščenk z vsebinami iz umetnostne zgodovine. Smotrno je, da imajo dijaki možnost dostopa do interneta, kjer je dosegljivo veliko število informacij o umetninah.
Za uspešen pouk je pomembna tudi ustrezna strokovna in poljudna literatura, dosegljiva v knjižnici.
Predlagane vsebine se povezujejo z znanji strokovnih predmetov in večino humanističnih, družboslovnih in jezikovnih predmetov.
Učitelj umetnosti, vsebinskega sklopa umetnostna zgodovina je lahko, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski program iz umetnostne zgodovine.
Pouk umetnostne zgodovine se lahko izvaja v vsaki učilnici, ki je opremljena s projekcijskim platnom in v kateri se lahko predstavlja izbrano slikovno gradivo ob pomoči diaprojektorja, grafoskopa in videoprojektorja. Pouk se lahko dopolni tudi z uporabo računalnika oziroma projekcije preko računalniške opreme in z uporabo zgoščenk z vsebinami umetnostne zgodovine. Smotrno je, da imajo dijaki možnost dostopa do interneta, kjer je moč pridobiti veliko informacij o umetninah.