KATALOG ZNANJA

GEOGRAFIJA

SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

70 ur

Sprejeto na 17. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, dne 7. 7. 1998

 

VSEBINA

1. OPREDELITEV PREDMETA GEOGRAFIJA

2. USMERJEVALNI CILJI PREDMETA

3. OPERATIVNI CILJI PREDMETA

4. DIDAKTIČNO - METODIČNA PRIPOROČILA

5. OKVIRNI SEZNAM LITERATURE

6. MEDPREDMETNE POVEZAVE

7. PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA

1. OPREDELITEV PREDMETA GEOGRAFIJA

Mesto geografije v programu (kurikulumu) šole je utemeljeno s tem, da le ta predmet mlademu človeku pomaga pridobiti znanje, sposobnosti in spretnosti, s katerimi se lahko orientira in razume ožje in širše življenjsko okolje ter ga vzgaja, da bi to okolje znal pravilno vrednotiti in spoštovati. Geografsko znanje je sestavni del temeljne izobrazbe, saj vsebuje vedenja o domovini in svetu ter o varovanju okolja in smotrnem gospodarjenju z njim. Zato je to znanje nujno potrebno vsakemu mlademu človeku pred vstopom v delo ali v nadaljnje izobraževanje.

Z uresničevanjem tega učnega načrta želimo dati bodočim "upravljalcem sveta" temelje za razumevanje odnosov med človekom in naravo, zlasti za razumevanje okoljskih problemov.

Pri geografiji usposabljamo dijake za odgovoren, angažiran in solidaren odnos do naravnega in družbenega okolja ter za reševanje prostorskih problemov in vzajemno sožitje med naravo in človekom.

Pri pouku geografije dijaki razvijajo pozitivna čustva do lastne domovine, občutek pripadnosti svojemu narodu in državi ter ljubezen do njene naravne in kulturne dediščine. Spoznavanje ljudi in njihovih vrednot doma in po svetu prispeva k razumevanju med narodi ter spoštovanju drugačnosti.

Z vsebinami in aktivnimi metodami pri pouku geografije razvijamo sposobnosti dijakov za uporabo preprostih raziskovalnih metod, s katerimi pridobivajo in posredujejo informacije o okolju in v okolju ter sposobnosti za uporabo medijev, za urejanje, razlago, uporabo in vrednotenje geografskih informacij.

Pri geografiji upoštevamo potrebe in interese dijakov ter iščemo odgovore na aktualna vprašanja okolja, v katerem živijo. Razvijamo zanimanje dijakov za domačo pokrajino in za vsakodnevni utrip življenja v širši okolici, v domovini in po svetu ter se odzivamo na dnevne aktualne izzive. Naloga šolske geografije je torej tudi razvijanje zanimanja za dogajanja v lastnem in tujem okolju ter vzpodbujanje k odgovornemu odločanju o pomembnih izzivi življenja v skupnosti.

Geografija ponuja idealno možnost prepletanja splošnega, strokovno-teoretičnega in praktičnega znanja. Vsebine in cilje geografije v izobraževanju po osnovni šoli prilagajamo glede na izobraževalni program oziroma poklic ter na potrebe in interese dijakov v njem. Takšno geografsko znanje je dragocena osnova številnim strokovno-teoretičnim predmetom.

Zgoraj navedene cilje dosegamo s smotrnim in aktualnim izbiranjem vsebin, s sodobnimi didaktičnimi oblikami in metodami, s pestrim izborom učnih pripomočkov in medijev ter s čim pogostejšem neposrednim opazovanjem geografskih procesov in pojavov v okolju, kjer nastajajo. Zlasti pouku v realnem okolju posvečamo veliko pozornost, ker poveča doživljajsko učinkovitost pouka.


2. USMERJEVALNI CILJI PREDMETA

Dijaki:

3. OPERATIVNI CILJI PREDMETA

INFORMATIVNI CILJI

 FORMATIVNI CILJI SOCIALIZACIJSKI CILJI
1. Človek in pokrajina - 23 ur Dijaki znajo: Dijaki:
  • predmet preučevanja geografije;
  • elementi pokrajine in njihovo prepletanje;
  • preučevanje geografskih značilnosti pokrajine;
  • prikazovanje pokrajine na karti;
  • pomen elementov pokrajine za človeka in posamezne gospodarske dejavnosti;
  • naravne nesreče;
  • posledice negativnih človekovih posegov v pokrajino varovanje naravne in kulturne dediščine v Sloveniji in svetu.
  • ugotoviti, da je predmet proučevanje geografije pokrajina;
  • ob opazovanju slikovnega gradiva prepoznati in razlikovati različne tipe pokrajin;
  • v domači pokrajini, Sloveniji in izbranih pokrajinah po svetu prepoznati elemente pokrajine in njihovo prepletanje;
  • uporabljati preproste metode terenskega dela kot način pridobivanja geografskih informacij;
  • se orientirati v pokrajini s pomočjo zemljevida, položaja sonca;
  • interpretirati in uporabiti informacije, ki jih dobi s pomočjo branja različnih vrst zemljevidov;
  • primerjati značilnosti domače pokrajine z značilnostmi drugih izbranih pokrajin;
  • ob izbranih primerih ovrednotiti pomen posameznega elementa pokrajine za življenje človeka in specifično dejavnost;
  • s pomočjo izbranih primerov ugotoviti, da se pokrajina spreminja po naravni poti in zaradi delovanja človeka;
  • s pomočjo izbranih primerov opisati in razložiti glavne oblike naravnih nesreč ter njihov vpliv na pokrajino in na prebivalstvo;
  • spoznati, da se pokrajina spreminja in kako se spreminja zaradi specifične človekove dejavnosti;
  • predvideti negativne posledice nepremišljenih posegov človeka v okolje s posebnim poudarkom na posledicah specifične človekove dejavnosti;
  • konkretno ravnati in odločati se v prid varovanja okolja;
  • ob opazovanju slikovnega materiala ugotoviti oblike in pomen zavarovanih območij;
  • na konkretnih primerih ugotoviti oblike in območja ogrožanja okolja v Sloveniji in svetu.
  • razvijajo pozitiven odnos do pokrajine, domače regije in domovine;
  • razvijajo sposobnost odgovornega ravnanja z okoljem v konkretnih situacijah;
  • spoznavajo, da v poklicno etiko sodi tudi varovanje okolja;
  • razvijajo sposobnost kooperativnosti, odgovornosti in tolerance za varovanje okolja;
  • razvijajo sposobnost konkretnega ravnanja in odločanja v prid varovanja okolja.
2. Pokrajinska pestrost Slovenije - 13 ur Dijaki znajo: Dijaki:
  • naravno-geografska pestrost slovenskih pokrajin;
  • družbeno-geografska pestrost slovenskih pokrajin;
  • sodobni gospodarski in demografski procesi v Sloveniji.
  • imenovati in na zemljevidu pokazati geografske enote Slovenije;
  • uvrstiti domač kraj v ustrezno geografsko enoto;
  • ob izbranih primerih navesti bistvene značilnosti in posebnosti enot in ugotoviti v katerih značilnostih se razlikujejo med seboj;
  • na izbranih primerih dokazati soodvisnost naravnih in družbeno-geografskih značilnosti slovenskih pokrajin;
  • s pomočjo analize grafičnih prikazov našteti glavne gospodarske dejavnosti v Sloveniji;
  • ob tematski karti ugotoviti prostorsko razporeditev gospodarskih panog ter najti vzroke zanjo;
  • ugotoviti različne vplive gospodarstva na pokrajino in oceniti možnost za nadaljnji razvoj posameznih gospodarskih dejavnosti;
  • razložiti sodobne družbeno-geografske procese v Sloveniji;
  • prepoznati položaj specifične dejavnosti v gospodarstvu Slovenije in oceniti možnosti za njen nadaljnji razvoj.
  • razvijajo poziteven odnos do domovine;
  • razvijajo občutek narodne pripadnosti;
  • razvijajo sposobnost spoštovanja drugačnosti in različnosti;
  • razvijajo sposobnost vrednotenja različnih vplivov gospodarstva na pokrajino;
  • razvijajo sposobnost ohranjanja naravno in družbeno geografske pestrosti domovine.
3. Slovenija v Evropi in v svetu - 9 ur Dijaki znajo: Dijaki:
  • geografski položaj Slovenije in njena povezanost z Evropo in svetom;
  • narodnostne manjšine na obeh straneh mej.
  • na karti določiti in opisati lego Slovenije in posledice lege na stičišču Srednje, Južne in Jugovzhodne Evrope;
  • ovrednotiti pomembno vlogo slovenskega državnega ozemlja v gospodarskih (zlasti prometnih), političnih in kulturnih tokovih Evrope;
  • imenovati in na karti pokazati sosednje države Slovenije;
  • oblikovati kratek geografski oris sosednjih držav (glavno mesto, gospodarska usmerjenost ipd.);
  • na karti pokazati in imenovati narodnostno mešana območja ob slovenski meji;
  • ovrednotiti položaj narodnostnih manjšin ob slovenski meji;
  • navesti in opisati konkretne primere sodelovanja in povezovanja Slovenije z drugimi državami.
  • razvijajo sposobnosti vrednotenja pomena sodelovanja in povezovanja Slovenije z drugimi državami;
  • razvijajo sposobnosti razumevanja pomena narodnostnih manjšin za sodelovanje držav.
3. Sodobni svet - 25 ur Dijaki znajo: Dijaki:
  • pretok ljudi in dobrin v geografskem prostoru;
  • vzroki in posledice različne gospodarske razvitosti;
  • pereči problemi sodobnega sveta: gospodarski, demografski, ekološki in politični problemi.
  • s pomočjo analize podatkov za izbrane primere ugotoviti velike razlike v stopnji gospodarske razvitosti držav ter analizirati vzroke in posledice takšnega stanja;
  • analizirati vzroke in posledice različne stopnje gospodarske razvitosti držav v primerjavi s stopnjo razvitosti Slovenije;
  • razložiti propadanje tradicionalnih in nastajanje modernih oblik kmetijstva in industrije;
  • pojasniti problem pomanjkanja hrane;
  • opisati vzroke in posledice hitre rasti prebivalstva;
  • na karti pokazati območja hitre rasti števila prebivalstva;
  • predvideti negativne posledice hitre rasti števila prebivalstva;
  • s pomočjo različnih virov ugotoviti vzroke in posledice ter oblike selitev;
  • opisati raznolikost prebivalstva sveta z vidika rase, vere, izobrazbe...;
  • ovrednotiti spreminjanje pomena različnih energetskih virov;
  • našteti glavne ekološke probleme sodobnega sveta in pojasniti vzroke zanje;
  • na izbranih primerih analizirati vpliv človeka na nastanek tople grede, ozonske luknje, širjenje puščav, krčenje tropskih gozdov, onesnaževanje vode, zraka prsti in predvideti posledice;
  • imenovati aktualna krizna žarišča v svetu in razložiti vzroke zanje;
  • predlagati načine reševanja perečih problemov sodobnega sveta.
  • razvijajo sposobnost razumevanja pomena enakopravnosti in tolerantnosti za življenje v skupnosti;
  • razvijajo sposobnosti delovanja v konfliktnih situacijah;
  • razvijajo sposobnost pozitivnega odnosa do raznolikosti prebivalstva z vidika rase, vere, izobrazbe.


4. DIDAKTIČNO-METODIČNA PRIPOROČILA

Učni načrt za srednje tehniške oziroma strokovne šole je oblikovan tako, da ponuja možnost prepletanja splošnega, strokovno-teoretičnega in praktičnega znanja. Vsebine ter zlasti cilji so zasnovani tako, da jih lahko prilagajamo potrebam in interesom dijakov v posameznih izobraževalnih programih. Takšno geografsko znanje je nujna osnova strokovno-teoretičnim predmetom.

Pouk geografije omogoča aktualizacijo in raznovrstnost učnih metod in oblik. Izbira učnih metod in oblik je prepuščena učitelju. Priporočamo pa, da izbere čim bolj aktivne oblike in metode dela. Izbrane metode in oblike naj na preprost, prepričljiv in zanimiv način približajo učencu geografske vsebine.

Frontalnemu pouku se lahko izogne na več načinov, bodisi s programiranim ali polprogramiranim poukom, z delom v dvojicah ali skupinah, s poukom v obliki igranja vlog ali s simulacijami in s pomočjo projektnega učnega dela. Uspešne oblike so tudi, če dijaki pripravijo krajše referate oziroma poročila na aktualno temo (politično in gospodarsko dogajanje, komentiranje vremena, naravne nesreče ipd.).

Geografsko in kritično mišljenje razvijamo predvsem s pomočjo problemskega pristopa. Z dijaki se lotevamo zlasti aktualnih političnih, gospodarskih, okoljskih in drugih problemov s pomočjo študija primerov. Za uspešen problemski pouk je primere poleg iz literature mogoče vzeti tudi iz vsakdanjega življenja.

Z dijaki je mogoče organizirati razne oblike sodelovalnega učenja, s čimer razvijamo predvsem sodelovanje med dijaki. Ena od možnosti je argumentirana razprava.

Pomembna je uporaba sodobnega vizualnega gradiva in računalniške tehnologije.

Posebnosti v izvedbi: veliko pozornost je potrebno posvetiti neposrednemu opazovanju, torej pouku v realnem okolju (ekskurzije, terensko delo, druge oblike neposrednega opazovanja) s čimer povečamo doživljajsko učinkovitost pouka.

Takšne oblike pouka geografije omogočajo učencem pridobivati znanje, sposobnosti in vrednote na primarnih lokacijah v bližnji ali daljni okolici šole. To so priložnosti, ko dijaki najlaže povezujejo teorijo s prakso ter spoznavajo in prepoznavajo vzročno-posledične zveze med procesi in pojavi v naravnem in družbenem okolju in kjer se urijo v uporabi preprostih raziskovalnih metod, kot so opazovanje, orientacija, kartiranje, merjenje, poročanje itd.

Na ekskurzijah v slovenske pokrajine dijaki razvijajo prostorske predstave ter utrjujejo geografsko znanje tako, da od blizu opazujejo in preučujejo pokrajino. Ob spoznavanju in doživljanju lepot naše naravne in kulturne dediščine ter ob srečevanju z ljudmi razvijajo ljubezen do domovine in zavest pripadnosti našemu narodu.

Celodnevne ekskurzije naj bodo interdisciplinarne. Načrtujejo jih učitelji geografije, zgodovine, sociologije, materinega jezika, umetnosti itd., ki skupaj določijo in uskladijo cilje, vsebino in pot ekskurzije.

 

5. OKVIRNI SEZNAM LITERATURE

Odgovarjajoče teme iz učbenika Geografija za poklicne in strokovne šole (DZS, 1997).

 

6. MEDPREDMETNE POVEZAVE

Vzgojno-izobraževalni cilji so oblikovani tako, da nanje lahko navezujemo vzgojno-izobraževalne cilje strokovno-teoretičnih predmetov.

 

7. PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA

Preverjanje in ocenjevanje znanja je najpomembnejša in najbolj občutljiva faza učiteljevega vzgojno-izobraževalnega dela, ki zahteva veliko znanja ne le iz stroke, ampak tudi iz didaktike, psihologije in zakonodaje, ki ureja to področje.

Preverjanje in ocenjevanje znanja se izvaja v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v poklicnem in strokovnem izobraževanju (UL 49/97).

Kvaliteta preverjanja in ocenjevanja znanja bo na najvišji kakovostni ravni z upoštevanjem strokovnih didaktičnih načel pri preverjanju in ocenjevanju znanja, kot so: uporaba različnih načinov in oblik, upoštevanjem individualnih posebnosti učencev, doslednost, objektivnost, strpnost, načrtovanost in javnost ocenjevanja.

Preverjanje in ocenjevanje znanja naj bo tako ustno kakor tudi pisno. Pisno preverjanje znanja opravljamo najpogosteje z objektivnimi testi, lahko pa izvedemo tudi test esejskega tipa.

Posebnosti v izvedbi: poleg ocen, pridobljenih kot to določa Pravilnik, je možno ocene pridobiti tudi s poljubnim pisnim (seminarska naloga, poročilo o ekskurziji,…), grafičnim ali praktičnim izdelkom (model, maketa,…) ter projektnim delom, nastopom, zagovorom ipd.