KATALOG ZNANJA

Mesto geografije v programu srednje šole je utemeljeno s tem, da le ta predmet mlademu človeku pomaga pridobiti znanje, sposobnosti in spretnosti, s katerimi se lahko orientira in razume ožje in širše življenjsko okolje, ter ga vzgaja, da bi to okolje znal pravilno vrednotiti in spoštovati. Geografsko znanje je sestavni del temeljne izobrazbe, saj vsebuje vedenja o domovini in svetu ter o varovanju okolja in smotrnem gospodarjenju z njim. Zato je to znanje nujno potrebno vsakemu mlademu človeku pred vstopom v delo ali nadaljnje izobraževanje na kateri koli stopnji.

Z uresničevanjem tega kataloga znanj želimo dati bodočim "upravljalcem sveta" temelje za razumevanje odnosov med človekom in naravo, zlasti za razumevanje okoljskih problemov.

Pri geografiji usposabljamo učence za odgovoren, angažiran in solidaren odnos do naravnega in družbenega okolja ter za reševanje prostorskih problemov in vzajemno sožitje med naravo in človekom.

Pri pouku geografije učenci razvijajo pozitivna čustva do domovine, občutek pripadnosti svojemu narodu in državi ter ljubezen do njene naravne in kulturne dediščine. Spoznavanje vrednot in ljudi doma in po svetu prispeva k razumevanju med narodi ter spoštovanju drugačnosti.

Z vsebinami in aktivnimi metodami pri pouku geografije razvijamo sposobnosti učencev za uporabo preprostih raziskovalnih metod, s katerimi pridobivajo in posredujejo informacije o okolju in v okolju ter sposobnosti za uporabo medijev, za urejanje, razlago, uporabo in vrednotenje geografskih informacij.

Pri geografiji upoštevamo potrebe in interese učencev ter iščemo odgovore na aktualna vprašanja okolja, v katerem živijo. Razvijamo zanimanje učencev za domačo pokrajino in za vsakodnevni utrip življenja v širši okolici, v domovini in po svetu ter se odzivamo na dnevne aktualne izzive. Naloga šolske geografije je torej tudi razvijanje zanimanja za dogajanja v lastnem in tujem okolju ter vzpodbujanje k odgovornemu odločanju o pomembnih zadevah kot je varovanje zdravega okolja.

Geografija ponuja idealno možnost prepletanja splošnega, strokovno-teoretičnega in praktičnega znanja. Vsebine in cilje geografije v izobraževanju po osnovni šoli prilagajamo glede na program oziroma poklic ter na potrebe in interese dijakov v njem. Takšno geografsko znanje je dragocena osnova številnim strokovno-teoretičnim predmetom.

Zgoraj navedene cilje dosegamo s smotrnim in aktualnim izbiranjem vsebin, s sodobnimi didaktičnimi oblikami in metodami, s pestrim izborom učnih pripomočkov in medijev ter s čim pogostejšem neposrednim opazovanjem geografskih procesov in pojavov v okolju, kjer nastajajo. Zlasti pouku v realnem okolju posvečamo veliko pozornost, ker s tem omogočamo doživljajsko učinkovitejši pouk.

Geografija je šolski predmet, ki je potreben mlademu človeku predvsem zato, da bi se lahko znašel v vsakdanjem okolju oziroma prostoru in, da bi ga lahko razumel in spoštoval.

Obča geografija daje pregled nad fizično- in družbenogeografskimi pojavi in procesi doma in po svetu in omogoča njihovo razumevanje in uporabo tega znanja v vsakdanjem življenju in poklicu.

Obča geografija obravnava tudi položaj in gibanja Zemlje v vesolju in vplive, ki jih imajo na Zemljo in na naše vsakdanje življenje. Učenci se poleg tega usposabljajo za orientacijo in varno hojo v naravi s pomočjo zemljevidov.

Predmet vzgaja osebnost in značaj s tem, da usposablja tudi za odgovorno, angažirano in solidarno ravnanje v okoljskih, socialnih, prostorskih problemih s ciljem vzajemnega sožitja narave in človeka. Razvija pozitivna čustva do domovine, torej pripadnost narodu in državi, ter ljubezen do njene naravne in kulturne dediščine. Prispeva k razumevanju med narodi s spoznavanjem teh vrednot in človeka drugod po svetu in goji spoštovanje do drugačnosti.

Predmet razvija sposobnosti za odkrivanje geografskih informacij v okolju s pomočjo preprostih raziskovalnih metod, razvija sposobnosti za uporabo medijev, za urejanje, razlago, vrednotenje, posredovanje, ter osebno uporabo geografskih informacij.

Predmet se prilagaja tudi potrebam in interesom učenca, ter okolja, v katerem živi, kot tudi dnevnim aktualnim izzivom. Zato razvija zanimanje za domačo pokrajino in za vsakodnevni utrip življenja v širši okolici in v domovini, kot tudi po svetu. Naloga šolske geografije je torej tudi razvijanje zanimanja za vsa dogajanja v lastnem in tujem družbenem okolju ter vzpodbujanje k odgovornemu in samostojnemu odločanju o pomembnih zadevah, kot so varstvo in razvoj geografskega okolja.

Zgoraj omenjene cilje predmet dosega s smotrnim in aktualnim izbiranjem vsebin, s sodobnimi didaktičnimi oblikami in metodami, s pestrim izborom učnih pripomočkov in medijev ter z organizacijo čim bolj pogostega neposrednega opazovanja. Zlasti pouku v realnem okolju posveča predmet veliko pozornost, ker s tem omogoča doživljajsko učinkovitejši pouk.

2. USMERJEVALNI CILJI POUKA

Dijaki:

1. Pridobijo prostorsko predstavo o današnjem svetu in domačem okolju. Ta predstava je potrebna za ustvarjalno sprejemanje in razumevanje vsakodnevnih informacij, ki imajo prostorsko razsežnost, ter za lastno odgovorno ravnanje in odločanje.

2. Razumejo najpomembnejše naravnogeografske in družbenogeografske pojave ter procese tako posamič kot v njihovih medsebojnih vzročnoposledičnih zvezah.

3. Razumejo zakonitosti razmestitve naravnogeografskih in družbenogeografskih pojavov in procesov ter njihov vpliv na razvitost posameznih izbranih, Slovenije in Italije.

4. Razumejo geografske vzroke za kulturno, gospodarsko, civilizacijsko in politično pestrost sveta. Vzgajajo se v duhu tolerantnosti in spoštovanja do ljudi in ljudstev, ki so drugačni po jeziku, veri, rasi in navadah.

5. Razumejo probleme varstva geografskega okolja ter se zavedajo pomena prizadevanj za vzdrževanje ravnotežja med človekovimi hotenji in naravo.

6. Pridobivajo in razvijajo sposobnosti neposrednega in posrednega geografskega opazovanja naravnih in družbenih dejavnikov, pojavov in procesov v pokrajini.

7. Usposabljajo se za proučevanje in raziskovanje domače pokrajine, kar pripomore k zanimanju zanjo, njenemu razumevanju in pozitivnem odnosu do nje. Razvijajo sposobnosti za odločanje o njenem razvoju.

3. VSEBINE IN OPERATIVNI CILJI PREDMETA

3.1. RAZPOREDITEV VSEBIN

3.1.1.OBČA GEOGRAFIJA

3.1.1.1 UVOD

Geografija kot znanost ter področja njenega proučevanja.

Kartografija in orientacija: dijaki spoznajo vrste kart, njihovo nastajanje in se usposabljajo za orientacijo v naravi in na karti.

3.1.1.2 FIZIČNO GEOGRAFSKI DEJAVNIKI IN ELEMENTI

3.1.1.2.1. VPLIV ZEMELJSKE ZGRADBE IN NJENEGA POVRŠJA NA ŽIVLJENJE LJUDI

Vpliv notranje zgradbe Zemlje, litosfere in zemeljske skorje, kamninska sestava zemeljske skorje, premikanje litosferskih plošč, geološki razvoja Zemlje in reliefa na življenje ljudi; geološki razvoj površja Slovenije in Italije; zunanji preoblikovalni procesi in pojavi v odvisnosti od človekovih aktivnosti na primeru Slovenije, Italije in v svetu.

3.1.1.2.2 PODNEBJE

Vpliv vremena in podnebja na dejavnosti človeka; zgradba atmosfere; vzroki za nastanek tople grede in posledice le-te; vzroki in posledice nastanka ozonske luknje; klimatski elementi in dejavniki; klimatski tipi; klimatske značilnosti Slovenije in Italije v primerjavi s klimatskimi značilnostmi Evrope na študiju izbranih primerov.

3.1.1.2.3 PRSTI

Proces nastanka prsti in odvisnost človekovih dejavnosti od prsti; sestava in lastnosti prsti; spreminjanje fizikalnih in kemičnih lastnosti v posameznih horizontih prsti zaradi intenzivnih posegov človeka v kmetijsko pokrajino; klasifikacija prsti; značilnosti prsti v primerjavi s tipi prsti v Evropi na študiju izbranih primerov; vzroki in posledice erozije in degradacije prsti na izbranih primerih iz Slovenije, Italije in sveta.

3.1.1.2.4 RASTLINSTVO IN ŽIVALSTVO

Glavni ekosistemi v svetu; vzroki in posledice spreminjanja ekosistemov zaradi nepremišljenih posegov človeka v prostor na primeru izbranih primerov iz Slovenije, Italije in sveta.

3.1.1.2.5 VODOVJE

Kroženje vode, značilnosti podzemeljskih voda, reke in rečni sistemi, rečni režimi; odvisnost ljudi od vodnega ovoja; onesnaženje vode s študijem primerov iz Slovenije, Italije in sveta; gospodarski pomen voda; oceane in morja, lastnosti morske vode - slanost, barva, gibanje, vzroki in posledice onesnaževanja morja; značilnosti Jadranskega morja (študij primerov iz Slovenije, Italije in sveta).

3.1.1.3 SVET KOT CELOTA

Razlike v razvitosti držav; kriteriji za določanje razvitosti in klasifikacija držav; položaj Slovenije in Italije glede na kriterije za določanje razvitosti.

3.1.1.4 DRUŽBENOGEOGRAFSKI DEJAVNIKI IN PROCESI TER NJIHOVA VLOGA V POKRAJINI

3.1.1.4.1 PREBIVALSTVO

Naravno gibanje prebivalstva; problem demografske eksplozije na primeru izbranih držav; model demografskega prehoda; vzroki in posledice selitev prebivalstva; tipi demografskih območij; starostne piramide v svetu, Sloveniji in Italiji; sodobni problemi in posledice različne nacionalne sestave prebivalstva.

3.1.1.4.2 NASELJA

Tipi naselij, značilnosti podeželskih naselij, urbanizacija vaških naselij, mestna naselja, funkcijska struktura mesta, socialna geografija mesta, podoba in zgradba mesta, problemi velikih mest (prenaseljenost, onesnaženost) na primerih iz Slovenije, Italije in sveta.

3.1.1.5 GOSPODARSTVO

3.1.1.5.1 KMETIJSTVO

Osnove za razvoj kmetijstva, oblike kmetijstva, deagrarizacija in degradacija okolja zaradi kmetijstva, problemi kmetijstva pri nas in v svetu; neenakomerna razporeditev hrane po svetu; značilnosti kmetijstva v Sloveniji in Italiji.

3.1.1.5.2 RUDE

Vzroki za različno razprostranjenost rudnih bogastev po svetu; problem rabe rudnih bogastev; vpliv rudarjenja na spremembe v pokrajini; vpliv zalog rudnih bogastev na razvoj industrije v preteklosti in sedanjosti; problem zalog rudnih bogastev v Sloveniji in Italiji.

3.1.1.5.3 ENERGIJSKI VIRI

Obnovljivi in neobnovljivi viri energije; problem obremenjenosti in degradacije okolja zaradi izkoriščanja in uporabe različnih virov energije; problemi oskrbe z energijo s študijem primerov iz Slovenije, Italije in sveta.

3.1.1.5.4 INDUSTRIJA

Industrializacijski procesi v svetu; delitev industrije; glavni razmestitveni dejavniki; razvoj in usmeritve industrije v Sloveniji in Italiji; vzroki in posledice nastanka industrijskih pokrajin; značilnosti industrializacije s študijem primerov iz Slovenije, Italije in sveta.

3.1.1.5.5 PROMET

Vrste prometa in njihov razvoj, cestni promet, obremenitev cest v Sloveniji, cestni križ v Sloveniji, železniški promet; Slovenija kot tranzitno državo, vodni promet, letalski promet; vpliv različnih vrst prometa na onesnaževanje okolja. Prometna infrastruktura v Italiji.

3.1.1.5.6 TURIZEM

Pomen in razvoj turizma, problem množičnega turizma, učinki turizma v Alpah; položaj in razvoj turizma v Sloveniji in Italiji; turistična območja in vrste turizma v Sloveniji in Italiji; primeri iz Sveta.

3.1.2. IZBRANI PROBLEMI SODOBNEGA SVETA

3.1.2.1. GOSPODARSKA RAZVITOST SVETA

Kriterije za merjenje gospodarske razvitosti, procesi in posledice, ki jih v pokrajini povzroča različna gospodarska razvitost.

3.1.2.2 NEKATERI PROBLEMI IN PROCESI SODOBNEGA SVETA

Naravni pogoji za življenje, problemi in posledice deagrarizacije okolja, raba tal, pridelovanje hrane in neenakomerno razporeditev hrane po svetu, naravne katastrofe; globalizacija, informatizacija in njihov vpliv na življenje človeka.

3.1.2.3 ŠTUDIJE REGIONALNOGEOGRAFSKIH PRIMEROV IZ SVETA, EVROPE IN SLOVENIJE IN ITALIJE

Kriteriji regionalizacije, družbeno- in naravnogeografske regije, celovita in kompleksna povezanost družbeno- in naravnogeografskih dejavnikov in procesov v izbranih regijah.

3.2. OPERATIVNI CILJI

INFORMATIVNI CILJI	FORMATIVNI CILJI	SOCIALIZACIJSKI CILJI
Dijak zna:
FIZIČNOGEOGRAFSKI DEJAVNIKI
našteti in opisati področja, ki jih proučuje geografija kot znanstvena veda	primerjati različne vrste zemljevidov z vidika vsebine in merila izračunati razdaljo v naravi iz poljubne topografske karte se orientirati s pomočjo karte v naravi in s pomočjo stopinjske mreže na zemljevidu spoznati uporabnost zemljevidov v vsakdanjem življenju	razvijati občutek za univerzalnost in uporabnost kartografskih sporočil
opisati notranjo zgradbo Zemlje, posamezne plasti in bistvene značilnosti njihove sestave opisati fizikalne lastnosti Zemlje na tematski karti pokazati območja najmočnejšega vulkanskega in potresnega delovanja na zemlji, ovrednotiti delovanje vulkanov in potresov z vidika človekovih dejavnosti, našteti glavne geološke dobe našteti solidarnostne ukrepe ob potresih našteti in opisati zunanje preoblikovalne procese primerjati tipe kamnin po nastanku opisati glavne značilnosti kraškega reliefa, ga prepoznati na sliki in v naravi imenovati kraške oblike in jih opisati prepoznati vetrni (eolski) tip reliefa na sliki pokazati in imenovati največje puščave na Zemlji opisati glavne ovire za življenje človeka v puščavskem svetu razlikovati in prepoznati akumulacijski in abrazijski tip obale na primeru jadranske obale razložiti vpliv tektonike na nastanek in tip obale	primerjati tektonske procese epirogeneze in orogeneze ter povezati premike litosferskih plošč z nastankom nagubanega gorovja, tektonskih jarkov, potresov in vulkanov na izbranih primerih iz Slovenije, Italije in sveta na osnovi izbranih primerov iz Slovenije, Italije in sveta primerjati pomen zunanjih preoblikovalnih procesov in pojavov za življenje ljudi razlikovati različne vrste reliefa, jih prepoznati na sliki razložiti kemične procese, ki pogojujejo kraške pojave opisati glavne ovire za življenje ljudi na krasu (oskrba z vodo, pogoji za kmetovanje) analizirati vzroke za nastanek puščav različnih geografskih širin ob opazovanju slikovnega materiala primerjati posamezne tipe obal in jih ovrednotiti z vidika prometa in turizma	razvijati pozitiven odnos do pokrajine, domače regije in domovine razvijati sposobnost odgovornega ravnanja z okoljem v konkretnih situacijah
PODNEBJE
razlikovati vreme in podnebje našteti in opisati klimatske elemente in dejavnike	s pomočjo skice v atlasu razložiti zgradbo atmosfere razložiti odvisnost podnebja od geografske širine opisati klimatske značilnosti Slovenije in Italije primerjati klimatske značilnosti Slovenije s klimatskimi značilnostmi Evrope in Afrike (na izbranih primerih) analizirati vpliv človeka na nastanek tople grede, ozonske luknje in predvideti posledice na izbranih primerih opisati vpliv vremena in podnebja na dejavnosti človeka	razumevati, da v poklicno etiko sodi tudi varovanje okolja
PRSTI
opisati proces nastanka prsti ob opazovanju slikovnega materiala in skic opisati sestavo prsti na karti sveta pokazati razširjenost osnovnih tipov prsti	označiti vlogo podnebja in kamninske sestave na tvorbo prsti primerjati osnovne tipe prsti in jih vrednotiti glede na rodovitnost na izbranih primerih iz Slovenije, Italije in sveta analizirati vzroke in posledice erozije in degradacije prsti na izbranih primerih opisati odvisnost človekovih dejavnosti od prsti na izbranih primerih ovrednotiti intenzivne posege človeka v kmetijsko pokrajino in spreminjanje fizikalnih in kemičnih lastnosti prsti	razvijati sposobnost kooperativnosti, odgovornosti in tolerance za varovanje okolja
RASTLINSTVO IN ŽIVALSTVO
ob opazovanju slikovnega materiala primerjati tipe rastja na karti sveta pokazati razširjenost posameznih tipov rastja	opisati medsebojno povezanost in odvisnost rastja, podnebja, prsti, vode in človeka analizirati vzroke in posledice spreminjanja ekosistemov zaradi nepremišljenih posegov človeka v prostor, na izbranih primerih iz Slovenije, Italije in sveta	razvijati sposobnost konkretnega ravnanja in odločanja v prid varovanja okolja
VODOVJE
označiti razprostranjenost voda v različnih agregatnih stanjih na Zemlji opisati lastnosti morske vode	razložiti proces kroženja vode na Zemlji opisati gospodarski pomen voda primerjati rečne sisteme in rečne režime v Sloveniji in Italiji z izbranimi primeri sveta ovrednotiti pomen voda za človeka in njegovo preživetje ter razvoj analizirati vzroke in posledice onesnaženja kopenskih vod na študiju primerov iz Slovenije, Italije in sveta analizirati vzroke in posledice za onesnaženost morja na izbranem primeru iz Jadranskega morja in iz sveta	spoštovati vodo kot temeljno naravno dobrino, ki je vse bolj ogrožena
PREBIVALSTVO
s pomočjo tematske karte pokazati svetovna območja zgostitve prebivalstva in navesti dejavnike, ki jih pogojujejo opisati pojem naravno gibanje prebivalstva na izbranem primeru izračunati naravni prirastek prebivalstva	s pomočjo grafikona razložiti trende rasti prebivalstva na primeru izbrane države analizirati vzroke in posledice demografske eksplozije na primeru izbranih držav opisati model demografskega prehoda na primeru izbranih držav razlikovati demografske režime v primerjavi z demografskim režimom v Sloveniji in Italiji na izbranih primerih iz Slovenije in sveta primerjati različne tipe demografskih območij opisati sestavo prebivalstva na izbranih primerih in ovrednotiti sodobne probleme in posledice različne sestave prebivalstva analizirati vzroke in posledice selitev prebivalstva na primeru iz Slovenije, Italije in sveta	razvijati občutek narodne pripadnosti razvijati sposobnost spoštovanja drugačnosti in različnosti
NASELJA
ob opazovanju slikovnega materiala razlikovati tipe naselij opisati značilnosti podeželskih naselij na izbranih primerih iz Slovenije in Italije opisati značilnosti mestnih naselij na izbranih primerih iz Slovenije in Italije in jih primerjati z izbrani primeri iz sveta	opisati glavne probleme sodobnih mest in jih ponazoritii z izbranimi primeri razložiti pomen uravnoteženega razvoja podeželja in mest	razvijati pozitiven odnos do domovine razvijati zavedanje, da je uravnotežen razvoj podeželja in mest pomembna naloga prihodnosti
GOSPODARSTVO
definirati pojem kmetijstvo in opisati osnove za razvoj kmetijstva na izbranih primerih analizirati vzroke za probleme kmetijstva v Sloveniji, Italiji in v svetu na izbranih primerih iz Slovenije in sveta analizirati vzroke in posledice degradacije okolja zaradi kmetijstva in ovrednotiti ekološke probleme pri proizvodnji hrane v različnih podnebnih pasovih (erozija prsti, uporaba umetnih gnojil, zaščitnih sredstev) na karti sveta pokazati razporeditev rudnih bogastev opisati vpliv zalog rudnih bogastev na razvoj industrije v preteklosti in sedanjosti na izbranih primerih iz Slovenije, Italije in sveta opisati problematiko zalog rudnih bogastev v Sloveniji in Italiji s pomočjo tematskih kart navesti glavne svetovne proizvajalce posameznih vrst energetskih virov in jih povezati z naravnimi in družbenimi pogoji za njihovo uporabo	razlikovati glavne zemljiške kategorije, kmetijske panoge in oblike kmetijstva ovrednotiti kmetijstvo kot pomembno gospodarsko panogo z vidika pridobivanja hrane opisati odvisnost kmetijstva od naravnogeografskih dejavnikov (klima, prst) v različnih podnebnih pasovih v primerjavi s Slovenijo in Italijo analizirati vzroke in posledice neenakomerne razporeditve pridelave in oskrbe s hrano po svetu na osnovi izbranih primerov analizirati vzroke za nastale probleme ob koriščenju rudnih bogastev in njihov vpliv na pokrajino na izbranih primerih opisati probleme obremenjenosti in degradacije okolja zaradi koriščenja različnih energijskih virov opisati probleme oskrbe z energijo na primerih iz Slovenije, Italije in sveta	razvijati sposobnost vrednotenja različnih vplivov gospodarstva na pokrajino razvijati sposobnost ohranjanja naravno in družbeno geografske pestrosti domovine
opisati proces industrializacije v svetu našteti najpomembnejše industrijske panoge opisati razvoj in usmeritev industrije v Sloveniji in Italiji opisati pomen prometa in našteti vrste prometa, njihove prednosti in pomanjkljivosti opisati cestni križ v Sloveniji in ga primerjati s cestno mrežo Italije opisati pomen in razvoj turizma našteti vrste turizma in na karti sveta pokazati večja turistična območja	na izbranih primerih analizirati dejavnike, ki vplivajo na razmestitev industrije na izbranih primerih analizirati vzroke in posledice nastanka ter preobrazbe industrijskih pokrajin analizirati vzroke in posledice obremenitve cest v Sloveniji in v Italiji na izbranih primerih opisati vplive različnih vrst prometa na onesnaževanje okolja analizirati vzroke in posledice množičnega turizma na izbranih primerih opisati učinke turizma v Sredozemlju in Alpah primerjati položaj in razvoj turizma v Sloveniji in Italiji z izbranimi primeri iz sveta	primerjati obnovljive in neobnovljive vire energije in jih ovrednotiti glede na njihove prednosti in pomanjkljivosti razvijati zavedanje o nujnosti sonaravnega razvoja in varčevanja z energetskimi viri in varovanja drugih naravnih virov
GOSPODARSKA RAZVITOST DRŽAV
našteti in opisati kriterije za določanje razvitosti in klasifikacije držav	analizirati vzroke in posledice različne stopnje razvitosti držav v primerjavi s stopnjo razvitosti Slovenije in Italije analizirati posledice, ki jih povzročajo različne oblike gospodarjenja v pokrajini ugotoviti, da gospodarska razvitost ni edino merilo za določanje razvitosti oziroma socialno-kulturne revni družbe ugotoviti vlogo političnih odločitev za razvoju države	razvijati sposobnost razumevanja pomena enakopravnosti in tolerantnosti za življenje v skupnosti
PROBLEMI IN PROCESI SODOBNEGA SVETA
locirati probleme in posledice deagrarizacije okolja določiti svetovne integracijske procese in vzroke zanje določiti svetovne konfliktne procese in vzroke zanje	analizirati vzroke za neenakomerno razporeditev hrane po svetu analizirati vzroke za naravne katastrofe vrednotiti vzroke za migracije prebivalstva vrednotiti evropske integracijske procese	razvijati sposobnosti vrednotenja pomena sodelovanja in povezovanja Slovenije in Italije z drugimi državami spodbujati solidarnost in povezovanje med državami razvijati zavest o neizogibnosti svetovnih procesov razvijati toleranco med avtohtonim in alohtonim prebivalstvom razvijati strpnost do drugačnosti
ŠTUDIJE REGIONALNO-GEOGRAFSKIH PRIMEROV IZ SVETA, EVROPE IN SLOVENIJE
določiti kriterije regionalizacije	vrednotiti družbeno- in naravnogeografske regije celovito in kompleksno povezati ter razložiti delovanje družbeno- in naravno-geografskih dejavnikov in procesov v izbranih regijah ugotoviti dominantne karakteristike izbranih regij analizira vpetost Slovenije in Italije v sodobne politične, gospodarske, prometne in kulturne tokove oceniti geografsko lego Evrope v svetu, ugotavljati prednosti posameznih delov Evrope pri vključevanju v svetovne prometen tokove in pojasniti vzroke za različno razvitost	razvijati občutek solidarnosti do marginalnih regij spodbujati zavest o spoštovanju in varovanju regionalne pestrosti in različnosti razvijati sposobnosti delovanja v konfliktnih situacijah razvijati sposobnost pozitivnega odnosa do raznolikosti prebivalstva z vidika rase, vere, izobrazbe razumeti pomen ugotavljanja razvojnih niš lastne države

4. SPECIALNODIDAKTIČNA NAVODILA, PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

Pouk geografije omogoča aktualizacijo in raznovrstnost učnih metod in oblik. Učitelji naj čimbolj uporabljajo aktivne oblike in metode dela. Frontalnemu pouku se lahko izognejo na več načinov, bodisi s programiranim bodisi s polprogramiranim poukom, z delom v dvojicah ali v skupinah, s poukom v obliki igranja vlog ali s simulacijami in s pomočjo projektnega učnega dela. Uspešne oblike so tudi, če dijaki pripravijo krajše referate oziroma poročila na aktualno temo; če dijaki redno spremljajo politično in gospodarsko dogajanje v medijih in o tem ob primernih priložnostih poročajo. Tudi opazovanje in komentiranje vremena in drugih naravnih dogajanj lahko izvajamo na enak način. Posebej opozarjamo na spremljanje izjemnih naravnih dogodkov, ki imajo pogosto značaj naravnih nesreč. V takih je o tem z dijaki koristno spregovoriti.

Pri pouku geografije se neizogibno srečujemo z množico pojmov, geografskih imen in statističnih podatkov. Geografskega inventarja, ki je brez dvoma pomembna sestavina geografskega pouka, je za pomnjenje vedno preveč. Zato namesto faktografije raje razvijamo veščine za najlažje in najhitrejše pridobivanje, uporabo in obdelavo geografskih informacij. Posebej koristno je torej razvijati geografske veščine (spretnosti), ne samo zaradi mature ampak zaradi navajanja na uporabo, analizo in sklepanje na osnovi slikovnega in numeričnega gradiva (karte, grafi, tabele, slike in fotografije). Dijaki naj imajo zato pri rednih urah čimveč možnosti pogoste uporabe in utrjevanja s pomočjo omenjenega gradiva. Dijake čimbolj spodbujamo k samostojnemu delu, tudi s pomočjo uporabe najrazličnejše dostopne literature.

Enako pomembno je razvijanje geografskega in kritičnega mišljenja in to s pomočjo problemskega pristopa. Z dijaki se lotevamo, če je mogoče, zlasti aktualnih političnih, gospodarskih, okoljskih in drugih problemov s pomočjo študija primerov. Pri obči geografiji, če je mogoče s primeri iz Slovenije in vzporedno tudi Italije, ter pri regionalni geografiji Slovenije, poskušamo vsebine vedno konkretizirati,. To je najboljša posredna pot za osvajanje in utrjevanje pojmov. Za uspešen problemski pouk ne zadoščajo samo primeri v učbenikih, ampak jih je mogoče vzeti iz vsakdanjega življenja in iz primerne literature ali sodobnih medijev. Posebej je pomembno s primeri poudarjati pomen regionalizmov v Evropi, povezovanja in sodelovanja med narodi ter skrbi za narodne manjšine. Zlasti je vredno poudariti vlogo čezmejnega sodelovanja in odprtih meja za manjšine, ki imajo le v bogatem stiku z narodom v matični državi možnost za razvoj, po drugi strani pa odprta meja prinaša možnosti za uravnotežen regionalni razvoj.

Z dijaki je mogoče organizirati razne oblike sodelovalnega učenja, s čimer razvijamo predvsem sodelovanje med dijaki.

Ena od možnosti, predvsem pri utrjevanju snovi, je argumentirana diskusija. Diskusijo in njeno vsebino vnaprej najavimo, na kar se dijaki pripravijo in nato v njej enakopravno sodelujejo. Ni nujno, da diskusijo vodi učitelj, lahko jo dijak. Gradivo, ki ga predpišemo za pripravo diskusije, mora biti praviloma lahko dostopno, zlasti če zahtevamo njegovo poznavanje od vseh dijakov. Argumentirano diskusijo lahko vežemo tudi na okoljevarstvene probleme.

Izbira učne metode in oblike je prepuščena učiteljem; lahko jih tudi kombinira. Vendar je pestrost v učnih oblikah in metodah treba uporabljati premišljeno. Za učinkovitost in zanimivost geografskega pouka priporočamo različne načine motivacije, ne samo na začetku pouka, temveč tudi vmes. Motivacija je za dijake lahko tudi sodelovanje pri načrtovanju pouka.

Pomembna je uporaba sodobnega vizualnega gradiva, bodisi diapozitivov ali prosojnic, ki naj bodo čimbolj kvalitetne, ali pa uporabimo videoposnetke. Vse je mogoče uporabljati bodisi v uvodnem delu učne ure, ali pa pri ostalih učnih korakih. Videoposnetki so lahko tudi uvod v diskusijo.

Poseben pomen za pouk geografije ima uporaba računalniške tehnologije. Priporočamo uporabo računalnika z LCD projektorjem in dostopnih računalniških programov za obdelavo in prikaz statističnega gradiva in tematskih kart. Zelo primerne so različne zgoščenke z geografsko vsebino, veliko pa je tudi možnosti za uporabo interneta.

Tako pri preverjanju, kakor tudi pri ocenjevanju znanja (ustnem in pisnem), naj učitelji upoštevajo Bloomovo taksonomijo ciljev (znanje, razumevanje, uporaba, analiza, sinteza, vrednotenje). Za razvijanje osebnega odnosa do problemov je pomembno tudi upoštevanje afektivnih ciljev. Geografski pouk naj vzgaja v razmišljanju o načini reševanja problemov, o posebnem angažiranju in usposabljanju za lastno opredeljevanje in odločanje o problemih. Pri pouku ne upoštevamo samo ciljev v katalogu, ampak tudi interese in sposobnosti dijakov.

Za izvajanje pouka geografije se zahteva izvedba najmanj ene celodnevne ekskurzije v posameznem šolskem letu in najmanj dveh krajših terenskih del v posameznem šolskem letu. Ekskurzije imajo lahko samo geografsko vsebino ali pa so interdisciplinarne. Pokrijejo naj čim več slovenskih pokrajin ter po možnosti tudi Italijo. V program ekskurzij naj bo na primeren način vključeno terensko delo z uporabo različnih metod in neposrednega opazovanja. Krajše terensko delo z uporabo posameznih metod terenskega dela in neposrednega opazovanja naj se izvaja v najlažje dosegljivem, tako naravnem okolju, kakor tudi v naselju. Ekskurzije in terensko delo so zelo primerne za urjenje najrazličnejših veščin in za nujno spoznavanje vrednot in problemov našega okolja.

Pri pouku geografije uporabljamo tudi znanja, ki jih pridobivajo tako pri naravoslovnih, kakor tudi pri družboslovnih predmetih. Prav tako poskušamo, kjer je to smiselno, izvajati povezave s strokovnimi predmeti.

Okoljevarstvena nota naj bo pri geografskem pouku navzoča čim bolj pogosto.

5. DODATNA NAVODILA ZA UPORABO KATALOGA ZNANJ

Pouk geografije v srednjih šolah naj temelji na predznanju, ki ga dijaki prinesejo iz osnovne šole. V srednji šoli učenci znanje iz obče geografije, ki so ga pridobivali ob regionalni geografiji, povežejo med seboj in v sistem ter ga tako nadgradijo.

Katalog znanj daje dovolj prostora za prilagajanje vsebin v različnih strokovnih programih. Učitelji naj pri uresničevanju ciljev kataloga znanj upoštevajo program oziroma poklic, za katerega se usposabljajo dijaki, ter njihove sposobnosti.

Katalog znanj je zasnovan problemsko, kar pomeni, naj se vsa poglavja iz obče geografije že ob obravnavi aplicirajo na konkretne primere iz Slovenije, Italije, Evrope in sveta. S tem znanjem lahko dijak razume procese in pojave v konkretni pokrajini. Pri posameznih poglavjih dajemo poseben poudarek vzgoji za varstvo okolja.

Nujno je, da dijaki Slovenijo in Italijo spoznajo tudi v prostoru, saj le tako lahko razumejo naš položaj v svetu sedaj in v prihodnje ter aktivno sodelujejo pri odločanju o našem nadaljnjem razvoju. Eden od načinov spoznavanja Slovenije in Italije so tudi interdisciplinarne ekskurzije s terenskim delom. V vsakem letniku priporočamo najmanj eno enodnevno ekskurzijo po Sloveniji in Italiji ter krajše ekskurzije s terenskim delom v okolico šole oziroma domačega kraja. V katalogu znanj nismo posebej opredelili, kdaj in kako naj se izvajajo. Le-to je namreč odvisno od učiteljev samih in od letnega delovnega načrta šole. Pri pripravi programa ekskurzij naj aktivno sodelujejo tudi dijaki. Ekskurzije naj imajo jasne vzgojno-izobraževalne cilje, usklajene s katalogi znanj predmetnih področij. Na njih naj se dijaki usposabljajo tudi za uporabo preprostih raziskovalnih metod.

V zaključnem poglavju obravnavamo nekatere najbolj aktualne probleme sodobnega sveta.

6. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA

Pri predmetu geografija ni obveznih načinov preverjanja in ocenjevanja znanja.

Lahko ga izvajamo ustno, pisno, s terenskim delom ali z izdelavo poročil, seminarskih nalog in podobno.

»Geografska izobrazba omogoča, da se posameznik zave vpliva svojih dejanj oziroma ravnanja družbenega okolja ter da s pomočjo najnovejših informacij in veščin ter na temelju okoljevarstvene etike sprejema odločitve, ki ne zanemarjajo okolja.«

(Mednarodna listina o geografskem izobraževanju - Komisija za geografsko izobraževanje v Mednarodni geografski uniji, 1992)