KATALOG ZNANJA

SOCIOLOGIJA

SREDNJE STROKOVNO  in POKLICNO-TEHNIŠKO IZOBRAŽEVANJE

70 ur

Določil SSRSSI na 17. seji, 7. 7. 1998

 

 

VSEBINA

1. NAMEN IN OPREDELITEV PREDMETA

2. USMERJEVALNI CILJI PREDMETA

3. OPERATIVNI CILJI PREDMETA

4. DIDAKTIČNO METODIČNA PRIPOROČILA

5. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

 

1. NAMEN IN OPREDELITEV PREDMETA

Predmet sociologija seznanja dijake in dijakinje s spoznanji o družbi in z možnostmi in načini sociološkega raziskovanja družbenih pojavov. Poleg tega omogoča tudi povezovanje socioloških znanj z znanji, ki jih posredujejo drugi, ne le družboslovni, ampak tudi nekateri naravoslovni predmeti.

Temeljni namen predmeta je usposabljati dijakinje in dijake za racionalno in na empirične dokaze oprto presojo družbenih pojavov. Pri tem se dijaki in dijakinje seznanijo z družbenim pomenom in uporabnostjo socioloških spoznanj. Poseben poudarek je na sociološki analizi slovenske družbe, vendar pa predmet seznanja dijake in dijakinje tudi s temeljnimi značilnostmi drugih sodobnih družb in kultur.

Predmet se izvaja v programih tehniških in drugih strokovnih srednjih šol v 3. ali 4. letniku v obsegu 70 ur.

2. USMERJEVALNI CILJI PREDMETA

Dijaki/-nje:

3. OPERATIVNI CILJI PREDMETA

I. UVOD V SOCIOLOGIJO

Vsebine

Standardi znanj

1. Opredelitev sociologije

1. Pojem družbe in družbenega

 

Pojem družbe

Se seznanijo z različnimi opredelitvami pojma družbe v sociologiji in v vsakdanjem jeziku.

Opredelitev sociologije

Dijaki in dijakinje spoznajo posebnosti sociološkega pristopa pri obravnavi družbenih pojavov in procesov v primerjavi z drugimi družboslovnimi in humanističnimi disciplinami (psihologija, zgodovina, filozofija, geografija) ter nekaterimi naravoslovnimi znanstvenimi področji (biologija).

2. Metode sociološkega raziskovanja

Sociološke raziskovalne metode in tehnike

Seznanijo se z najpomembnejšimi raziskovalnimi metodami in tehnikami, tj. z intervjujem, anketo, opazovanjem in analizo vsebine. Spoznajo prednosti in pomanjkljivosti posameznih metod in tehnik.

Statistični pojmi

Poznajo osnovne statistične pojme in način prikazovanja podatkov.

II. POSAMEZNIK, DRUŽBA, KULTURA

3. Kultura

 

Posameznik in družba

Razumejo družbenost človeka ter soodvisnost biološkega, psihičnega, kulturnega in družbenega v posamezniku.

Sestavine in značilnosti kulture

Poznajo različne opredelitve pojma kulture, njene osnovne značilnosti in sestavine.

Norme in vrednote
(simboli, znanja, prepričanja, verovanja)

Opredelijo in razlikujejo norme in vrednote, pojasnijo oblikovanje pravil, vedenjskih slogov.
Analizirajo družbene zapovedi in prepovedi, načine njihovega utemeljevanja in kršitve.

Pluralnost kultur, stiki med kulturami in njihovo spreminjanje

Analizirajo kulturno pluralnost sodobnih družb, ki se pojavlja zaradi njihove slojne, rasne, starostne in spolne heterogenosti. Pojasnijo pojem subkulture.
Pojasnijo kulturne različnosti med družbami in skupinami družb.
Opredelijo različne stike med kulturami in načine spreminjanja kultur. Opredelijo odnos med pojmoma kultura in civilizacija.
Opredelijo pojem globalizacije.

Religija kot sestavina kulture

Poznajo sestavine religioznih sistemov, osnovne tipe religij in družbene načine njihovega obstoja.
Poznajo osnovne kategorije opredeljevanja religije in značilne družbene in kulturne funkcije religije.
Analizirajo procese spreminjanja (sekularizacije in revitalizacije) religij ter družbene pogoje verskega pluralizma in tolerance.

4. Socializacija

 

Opredelitev in vrste socializacije

Opredelijo pojem, vrste (primarna, sekundarna, resocializacija) in funkcije socializacije.

Dejavniki socializacije

Opredelijo in razlikujejo dejavnike socializacije, tj. družine, vrstnikov, vzgojno-izobraževalnih in drugih organizacij, religioznih skupnosti in množičnih medijev.

Socializacija in individualna svoboda

Opredelijo elemente prisile v socializacijskih procesih in njihov družben pomen. Seznanijo se z različnim razumevanjem odnosa med svobodo in družbeno determiniranostjo posameznika v najpomembnejših socioloških teorijah.

5.Odklonskost (deviantnost) in družbeni nadzor

Odklonskost

Spoznajo opredelitve odklonskosti in primerjajo teoretska ozadja teh opredelitev.

Vzroki in funkcije odklonskega ravnanja

Pojasnijo različne razlage vzrokov in funkcij odklonskega ravnanja.

Družbeni nadzor (kontrola)

Pojasnijo pojem socialne kontrole in njene družbene funkcije.

Vrste družbenega nadzora in vrste sankcij

Poznajo formalne in neformalne oblike družbenega nadzora in različne vrste sankcij.

III. DRUŽBENE RAZLIKE IN DRUŽBENE NEENAKOSTI

6. Družbena struktura/strukturiranje družbe

Družbena struktura

Poznajo pojem družbene strukture in znajo razlikovati njegove različne pomene.

Družbeni odnosi, družbeni položaji, družbene vloge

Opredelijo pojme družbeni odnos, družbeni položaj, družbena vloga in povezanost med njimi.

Družbene skupine, organizacije, institucije

Opredelijo pojme ter poznajo njihove temeljne značilnosti, vrste in funkcije. Analizirajo načine delovanja v modernih družbah.

Družbeni sistem

Razumejo idejo sistema (sestavine in povezanost) in njeno uporabo v sociologiji.

7. Družbena neenakost in gibljivost (mobilnost)

Družbena neenakost in družbena slojevitost

Razlikujejo med družbeno neenakostjo in družbeno slojevitostjo.
Poznajo ključne določnice družbene neenakosti (moč, bogastvo, ugled, status)
Primerjajo najpomembnejše razlage vzrokov in posledic družbene neenakosti in slojevitosti.
Oblike družbene slojevitosti

Poznajo oblike družbene slojevitosti (kaste, stanovi, sloji, razredi) in ugotovijo relevantne sociološke razlike med njimi.

Družbena gibljivost (mobilnost)

Poznajo oblike družbene mobilnosti ter analizirajo njen družbeni pomen.

8. Družbena moč in oblast

 

Moč in oblast

Poznajo razliko med pojmoma moči in oblasti.
Analizirajo povezanost moči z ostalimi določnicami družbene neenakosti.

Procesi odločanja v družbah in politična organizacija družb

Določijo značilnosti državne oblasti in analizirajo temeljne značilnosti različnih političnih sistemov.
Pojasnijo strukturo političnega organiziranja in vlogo različnih političnih skupin ter posameznikov (vzorci volilnega obnašanja, politična socializacija) v procesu odločanja v družbi.

IV. DRUŽBENE SPREMEMBE

9. Modernizacija

 

Tradicionalna - moderna družba

Opredelijo proces modernizacije kot posebno vrsto družbene spremembe.
Primerjajo značilnosti tradicionalnih, delno moderniziranih in modernih družb.

Prihodnost modernih družb

Analizirajo ključne probleme modernih družb in njihove možne razvojne poti.

4. DIDAKTIČNO METODIČNA PRIPOROČILA

Predlagano zaporedje tem za učitelje/učiteljice ni obvezujoča.

Za obvezni del kataloga znanj je predvidenih 35 ur. Na urah, ki so pri predmetu namenjene izbirnim vsebinam, lahko učitelji/učiteljice glede na interese in sposobnosti dijakov in dijakinj bolj poglobljeno obravnavajo posamezne teme iz kataloga znanj in pridobljena vedenja uporabljajo pri obravnavi tem, ki so bližje vsakdanjemu življenju: družina, spol in spolna razlika, šola, delo in prosti čas, etnija, prostorske skupnosti, znanost.

Pri obravnavi vseh tem, naj bo posebna pozornost namenjena osvetlitvi značilnosti slovenske družbe in njuni primerjavi z drugimi sodobnimi družbami.

Pri poučevanju predmeta sociologija mora biti od vsega začetka nakazana njena aktualnost in njena težnja, da bi prispevala k racionalizaciji družbenega življenja. Zato naj bo vsebina in raba posameznih pojmov konkretizirana s primeri iz sodobnih socioloških raziskav, še zlasti raziskav, ki obravnavajo slovensko družbo. Raba sociološkega pojmovnega in metodološkega aparata pa se lahko ponazori z interpretacijo sekundarnih podatkov (npr. iz statističnih letopisov), odlomkov iz leposlovnih besedil in poročil iz množičnih medijev. Na ta način se poučevanje približa vprašanjem, ki so blizu vsakdanjim izkušnjam dijakov in dijakinj, hkrati pa se distancira od zdravorazumskega razpravljanja o “družbenih problemih”.

Pri obravnavi posameznih tem in raziskovalnih vprašanj mora biti izpostavljena njihova soodvisnost. Zato ni pomemben vrstni red obravnave tem, ki jih vsebuje načrt, pač pa je pomembno, da dijaki in dijakinje spoznajo medsebojno povezanost posameznih družbenih pojavov in kompleksnost procesov v družbi. To omogoča tudi povezovanje socioloških spoznanj z znanji z drugih predmetnih področij in usposabljanje dijakov in dijakinj za uporabo socioloških znanj pri drugih predmetih.

Poučevanje sociologije zahteva izbor didaktičnih metod (npr. igranje vlog, skupinska diskusija, projektno delo, raziskava izbranega problema), ki omogočajo visoko samostojnost in iniciativnost dijakov in dijakinj. Vendar pa mora biti ob tem zagotovljeno, da se dijaki in dijakinje usposabljajo za dosledno rabo sociološke terminologije in za jasno izražanje socioloških idej.

5. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

Pri ocenjevanju se upošteva poznavanje in razumevanje obravnavanih vsebin ter zmožnost aplikacije novih znanj.

Pri znanju in razumevanju se od dijakov in dijakinj pričakuje:

Na ravni analize in interpretacije se od dijakov in dijakinj pričakuje:

Ocenjevalni kriteriji, ki jih uporablja učitelj naj vzpodbujajo samostojno delo dijakov, zato je priporočljivo, da vsaj eno oceno dijaki/dijakinje pridobijo s pripravo in predstavitvijo krajše pisne interpretacije manj zahtevnega sociološkega besedila ali s pripravo in predstavitvijo seminarske naloge/projektnega dela.