A. SPLOŠNI DEL

Ime izobraževalnega programa: EKONOMSKA GIMNAZIJA

Trajanje izobraževanja: 4 leta

Cilji izobraževalnega programa:

Splošni cilji gimnazije so opredeljeni v Zakonu o gimnazijah.

Poleg tega so cilji gimnazije še:

• Gimnazija je izobraževalni program, ki pripravlja za nadaljevanje izobraževanja, spodbuja ustvarjalnost ter razvija znanja, sposobnosti, spretnosti in druge osebnostne lastnosti, potrebne za kasnejši uspeh v poklicu in življenju. Gimnazija mora zagotoviti dovolj široko splošno izobrazbo in vzpostaviti vednost, ki je skupni temelj za vse usmeritve univerzitetnega študija, hkrati pa omogočati refleksijo o mejah vednosti.
• Pri tem se navezuje na znanje, spretnosti in stališča, pridobljena v osnovni šoli in sistematično razvija doseženo izobrazbo.
• Za gimnazijo je značilen globalen, celosten pristop v izobraževanju, ki temelji na kompleksnosti sveta, soodvisnosti in sintezi vednosti z različnih področij ter razvijanju disciplinarnosti kot pogoja za interdisciplinarno in transdisciplinarno razumevanje sveta. V gimnaziji si dijaki prisvojijo osnove znanstvenih vzorcev na različnih področjih.
• Gimnazijski program zagotavlja izbirnost tako na ravni šole (profiliranost gimnazij) kot na ravni dijaka. Izbirnost mora omogočati višjo raven pouka na določenem področju ob hkratnem zagotavljanju uravnotežene splošne izobrazbe. Dijaki gimnazij potrebujejo za splošni kulturni razvoj tudi znanja in izkušnje iz glasbene, likovne in drugih vrst umetnosti.
• Gimnazija zagotavlja doseganje ustrezne ravni pri vseh treh sestavinah ciljev (znanje, sposobnosti in spretnosti, nekognitivni vidik) oziroma ravni, ki je potrebna za uspešen študij na univerzi in za kasnejši uspeh v poklicu in življenju.
• Eden od specifičnih ciljev gimnazije je tudi spodbujanje interesa za teoretična znanja. Gimnazija omogoča oblikovanje lastnega pogleda na svet.
• Gimnazija omogoča seznanjanje s sodobnimi tehnologijami in razvija inovativnost.
• Gimnazija spodbuja razvoj na vseh področjih osebnosti (uravnoteženost telesnega, spoznavnega, čustvenega, socialnega, moralnega in estetskega razvoja) ter razvoj osebnosti kot celote.

Posebni cilji ekonomske gimnazije so še:

• Ekonomska gimnazija je namenjena dijakom, ki želijo pridobiti splošna znanja, temeljna ekonomsko-poslovna znanja, razvijati analitično mišljenje, organizacijsko vodstvene sposobnosti, sposobnosti timskega povezovanja, pridobiti podjetne lastnosti in menedžerske spretnosti.
• Program ekonomske gimnazije pripravlja dijake za uspešno nadaljevanje izobraževanja na univerzi in na visokih strokovnih šolah.

Ekonomska gimnazija ima poleg z zakonom opredeljenih splošnih nalog tudi naslednje naloge:

• posreduje temeljna znanja na mednarodno primerljivi ravni, potrebna za nadaljevanje izobraževanja v visokem šolstvu.
• Posreduje mednarodno primerljiva znanja, pomembna za vzročnoposledično presojanje ekonomskih zakonitosti, spoznavanje zgodovinskih soodvisnosti ekonomskega razvoja, soodvisnosti ekonomije in ekologije, razumevanje razvoja sodobnega tržnega gospodarstva in vrednotenje pomena in posledic tržne ekonomije pri uravnavanju dolgoročnega razvoja sodobne družbe.
• Razvija samostojno kritično presojanje, sposobnosti odločanja in odgovornega ravnanja in vodenja.
• Razvija ustvarjalno mišljenje, podjetne in menedžerske lastnosti in spretnosti posameznika, sposobnosti dela v skupini, spodbuja timsko sodelovanje, razvija sposobnosti komuniciranja in javnega nastopanja.
• Pripravlja na izobraževanje za intelektualne in vodilne poklice in omogoča široko izbiro poklicnega odločanja.

Posebni pogoji za vpis  v športni oddelek (v poskusu) programa Ekonomska gimnazija

Kandidati, ki kandidirajo za vpis v prvi letnik v program Gimnazija, športni oddelek, morajo predložiti naslednja dokazila o športnih dosežkih:

1. zdravniško potrdilo osebnega zdravnika ali potrdilo o rednem preventivnem pregledu kandidata v zadnjem letu ali potrdilo zdravnika specialista medicine dela in športa, iz katerega je razvidno, da ni zdravstvenih ovir za izobraževanje po programu in da je kandidat sposoben prenašati večje napore na treningih in tekmovanjih. Če kandidat ne more pridobiti prvih dveh  potrdil, ga šola, ki bo ugotavljala izpolnjevanje športnih kriterijev, napoti na pregled k zdravniku specialistu medicine dela in športa in pregled plača;
2. izpolnjen posebni obrazec, na katerem nacionalna panožna športna zveza potrdi, da je kandidat pri njej registriran in da tekmuje v uradnem tekmovanju te športne zveze ter da po športnih dosežkih skladno z merili za izbiro kandidatov sodi v športni oddelek;
3. s strani društva ali kluba potrjen izpolnjeni posebni obrazec, na katerem je izjava trenerja o sodelovanju s športnim koordinatorjem, podatki o perspektivnosti mladega športnika (ki zajemajo tudi podatke o telesnem in gibalnem razvoju), podatki o programu treniranja in tekmovanj, o športnih ciljih in kandidatovih najboljših rezultatih;
4. potrdilo Olimpijskega komiteja Slovenije – združenja športnih zvez o dodelitvi in trajanju naziva, če ga kandidat ima.

Na podlagi dokazil in opravljenega pogovora z učenci in dijaki šola, ki izvaja izobraževalni program Gimnazija (športni oddelek), izda potrdilo o izpolnjevanju športnih dosežkov.
V primeru omejitve vpisa v športni oddelek programa Gimnazija se upoštevajo še športni dosežki. Kandidate se na podlagi športne uspešnosti razvrsti v statuse A, B in C. Za določitev statusov so izdelana merila, po katerih nacionalne panožne športne zveze določijo status posameznemu kandidatu športniku.

Status A

• vsi kategorizirani športniki Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) – ZŠZ oz. tisti, ki v času do izvedbe prvega kroga izbirnega postopka dosežejo rezultat, ki je skladno s kriteriji OKS pogoj za pridobitev naziva kategoriziranega športnika;
• individualni športi: športniki, ki v olimpijskih športih na uradnih državnih prvenstvih nacionalnih panožnih športnih zvez dosegajo uvrstitve od 1. do 5. mesta v svoji disciplini in svoji starostni kategoriji, ter rekorderji ali športniki, ki dosegajo uvrstitve od 1. do 5. mesta na razvrstitveni lestvici nacionalnih panožnih športnih zvez, ali mednarodno priznane športne dosežke, ki jih ovrednoti nacionalna panožna športna zveza;
• ekipni športi: športniki, ki so člani državnih reprezentanc v olimpijskih športih oz. jih nacionalna panožna športna zveza razglasi za zelo perspektivne mlade igralce.

Status B

• individualni športi:  
  • športniki, ki v neolimpijskih športih na uradnih državnih prvenstvih nacionalnih panožnih športnih zvez dosegajo uvrstitve od 1. do 3. mesta v svoji disciplini in svoji starostni kategoriji, ter rekorderji ali športniki, ki dosegajo uvrstitve od 1. do 3. mesta na razvrstitveni lestvici nacionalnih panožnih športnih zvez, ali mednarodno priznane športne dosežke, ki jih ovrednoti nacionalna panožna športna zveza;
  • športniki, ki v olimpijskih športih na uradnih državnih prvenstvih nacionalnih panožnih športnih zvez dosegajo uvrstitve od 6. do 10. mesta v svoji disciplini in svoji starostni kategoriji, ter rekorderji ali športniki, ki dosegajo uvrstitve od 6. do 10. mesta na razvrstitveni lestvici nacionalnih panožnih športnih zvez, ali mednarodno priznane športne dosežke, ki jih ovrednoti nacionalna športna panožna  zveza;
• ekipni športi:
  • športniki, ki so člani državnih reprezentanc v neolimpijskih športih oziroma jih nacionalna panožna športna zveza razglasi za zelo perspektivne mlade športnike;
  • športniki, ki so v olimpijskih športih na uradnih državnih prvenstvih nacionalnih panožnih športnih zvez državni prvaki.

Status C

• individualni športi, ekipni športi: športniki, ki so v rednem procesu treniranja in tekmujejo v ligaškem sistemu uradnih tekmovalnih sistemih nacionalne panožne športne zveze za naslov državnega prvaka v svoji starostni kategoriji. Prednost imajo kandidati iz športov, uvrščenih v prve štiri razrede kriterijev Ministrstva za šolstvo in šport – Direktorata za šport.