Določil Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na 82. seji dne 14. 7. 2005 in/ali na dopisni seji.
I. VLOGA IN POMEN PREDMETA
II. ŠTEVILO UR
III. USMERJEVALNI CILJI
IV. OPERATIVNI CILJI IN STANDARDI ZNANJA
Športna vzgoja je pomembno sredstvo za oblikovanje osebnosti in odnosov med posamezniki. S svojimi cilji, vsebinami, metodami in oblikami dela pripomore k skladnemu biopsihosocialnemu razvoju mladega človeka, hkrati pa ga razbremeni in sprosti po napornem šolskem delu. Vzgaja in nauči ga, kako v letih zrelosti bogatiti prosti čas tudi s športnimi vsebinami in z njimi uravnovesiti negativne vplive poklicnega dela. Z zdravim načinom življenja bo skrbel za dobro počutje, zdravje, vitalnost, delovne sposobnosti in življenjski optimizem.
Športni pedagog upošteva ta izhodišča:
REDNI POUK
Redni pouk športne vzgoje, ki je obvezen za vse dijake, sestavljata:
Osnovni program je enoten za vse poklicne srednje šole. V prvem letniku sta mu namenjeni dve tretjini ur pouka, v drugem in tretjem pa tretjina. V osnovnem programu dijaki spopolnijo temeljna znanja, ki so jih pridobili v osnovni šoli.
V prvem letniku je izbirnim športom namenjena tretjina ur, v drugem in tretjem pa dve tretjini. Dijaki izbirajo športne zvrsti v določenem obsegu ur v okviru ponudbe, ki jo pripravi šola. Šola mora ponuditi vsako leto najmanj tri izbirne športe. Program oblikujejo športni pedagogi v letnem učnem načrtu. Prilagodijo ga interesom dijakov, možnostim in tradiciji šole, vendar v skladu s cilji učnega načrta. Vadba poteka v okviru rednega pouka, tako da so dijakinje in dijaki deležni načrtnega in sistematičnega športno vzgojnega procesa.
ŠPORTNI DNEVI
V okviru interesnih dejavnosti organizira šola tudi športne dni. Navodila za izpeljavo so predstavljena na internetni strani MŠŠ:
DODATNI PROGRAM ŠOLE
Šola lahko ponudi dijakom različne interesne športne programe, šole v naravi, tečaje, taborjenja, šolska športna tekmovanja, športne popoldneve ipd.; vključevanje dijakov v te programe je prostovoljno.
Predmet športna vzgoja se izvaja v vseh treh letnikih programov srednjega poklicnega izobraževanja. Obsega 164 ur športne vzgoje, to je po 2 ure tedensko v vsakem letniku in 48 ur v obliki športnih dni (v 1. in 2. letniku 18 ur ter v 3. letniku 12 ur, to je po 3 + 3 + 2 = 8 športnih dni v okviru interesnih dejavnosti).
Program je obvezen za vse dijake; s stališča razvojnih značilnosti, motivacijske strukture mladostnikov in odprtosti programa je vsebinsko, organizacijsko ter metodično zaokrožen v dve šolski obdobji:
Časovni razpored ur (letni, mesečni) je prepuščen šoli zaradi upoštevanja časovnega razmerja med teoretičnim poukom in praktičnim izobraževanjem. Šola organizira proces športne vzgoje tako, da poteka v obdobju pouka na šoli nepretrgano.
prvi letnik – 2 uri na teden |
drugi letnik – 2 uri na teden |
tretji letnik – 2 uri na teden |
|||
|
|
||||
osnovni program |
dve tretjini ur |
osnovni program |
ena tretjina ur |
osnovni program |
ena tretjina ur |
program izbirnih športov |
ena tretjina ur |
program izbirnih športov |
dve tretjini ur |
program izbirnih športov |
dve tretjini ur |
|
|
|
|
||
športni dnevi* |
3 |
športni dnevi* |
3 |
športni dnevi |
2 |
Cilje športne vzgoje šola uresničuje tudi s športnimi dnevi; organizira jih v okviru interesnih dejavnosti.
S sredstvi športne vzgoje , ki so vsebinsko usmerjena v:
uresničujemo splošne cilje športne vzgoje:
- splošna telesna vzdržljivost, gibljivost, moč, koordinacija gibanja, hitrost, ravnotežje, natančnost,
- odpornost proti boleznim in sposobnost za prenašanje naporov,
Primerno izbrane vsebine, ustrezne metode in oblike dela pomagajo dijakom doživeti svoje športno udejstvovanje kot nekaj prijetnega, se psihično sprostiti, hkrati pa osmisliti in bolje razumeti šport. Dijaki si oblikujejo stališča in vrednotni odnos do športa kot kulturne sestavine človekovega življenja. K celostnemu razumevanju športa in njegovih učinkov pripomore tudi povezovanje z vsebinami drugih predmetov (naravoslovni predmeti, družboslovni predmeti, slovenščina, umetnost).
Za bodočo poklicno pot dijakov je posebej pomembno, da pri vsebinah Kataloga znanj dijaki spoznajo vsebine, s katerimi bodo lahko uspešno preprečevali in odpravljali posledice poklicnih obremenitev, značilnih za posamezni poklic.
OSNOVNI PROGRAM:
SPLOŠNA KONDICIJSKA PRIPRAVA
Cilji |
STANDARDI ZNANJA |
Dijaki znajo:
|
Dijaki:
|
ATLETIKA
Cilji |
STANDARDI ZNANJA |
|
Dijaki:
|
GIMNASTIKA Z RITMIČNO IZRAZNOSTJO
Športni pedagog izbere vsebine gimnastike z ritmično izraznostjo ali plesa.
Cilji |
STANDARDI ZNANJA |
Dijaki znajo:
|
Dijaki:
|
PLES
Cilji | STANDARDI ZNANJA |
Dijaki znajo:
|
Dijaki:
|
ŠPORTNE IGRE - KOŠARKA, ODBOJKA, NOGOMET, ROK OMET
ŠPORTNE IGRE (košarka, odbojka, nogomet, rokomet) - športni pedagog izbere najmanj eno športno igro.
Cilji |
STANDARDI ZNANJA |
|
Dijaki:
|
PLAVANJE
Cilji |
STANDARDI ZNANJA IN SPOSOBNOSTI |
|
Dijaki:
|
Šola mora organizirati plavalni tečaj za vse dijake neplavalce.
SMUČANJE IN NEKATERE ZIMSKE DEJAVNOSTI (za šole, ki imajo ustrezne pogoje)
Cilji | STANDARDI ZNANJA IN SPOSOBNOSTI |
|
Dijaki:
|
IZLETNIŠTVO, POHODNIŠTVO, GORNIŠTVO
Cilji |
STANDARDI ZNANJA IN SPOSOBNOSTI |
|
Dijaki:
|
PROGRAM IZBIRNIH ŠPORTOV
Namen programa je približati šport dijakovim interesom in željam, omogočiti spoznavanje novih športov in poudariti razvedrilni značaj športa. Program je prilagojen tako, da pripomore k blažitvi obremenitev, ki jih prinaša poklicno delo, za katero se dijaki šolajo.
Program lahko vključuje športne zvrsti iz osnovnega programa (atletika, gimnastika, ples, košarka, odbojka, nogomet, rokomet, plavanje, pohodništvo, tek na smučeh, drsanje), lahko pa tudi druge športe, ki jih ponudi šola (fitnes, aerobika, namizni tenis, badminton, tenis, borilni športi, hokej na travi in asfaltu, rolkanje, plezanje na umetni plezalni steni ...).
Cilji | STANDARDI ZNANJA IN SPOSOBNOSTI |
|
Dijaki:
|
SPLOŠNE TEORETIČNE VSEBINE IN MEDPREDMETNE POVEZAVE
pomen ukvarjanja s športom za poklic preprečevanje, blažitev in odpravljanje posledic negativnih poklicnih obremenitev z izbranimi nalogami |
povezava s strokovnimi predmeti |
šport in zdravje pojem zdravja, vloga športa v zdravem razvoju in ohranjanju zdravja, telesna drža, prehrana, higiena, ravnovesje med delom, učenjem, spanjem in telesno dejavnostjo, druženje |
povezava z naravoslovnimi in družboslovnimi predmeti |
kondicijska pripravljenost spremljanjegibalnih in funkcionalnih sposobnosti |
povezava z naravoslovnimi predmeti |
osnovne značilnosti športov iz učnega načrta predstavitev, tehnika, taktika, pravila, izrazoslovje, oprema |
|
zavračanje dejavnikov tveganja sodobnega življenja s športom pomanjkanje gibanja, stres, alkohol, nikotin, droge, prevelika telesna teža |
povezava z naravoslovnimi in družboslovnimi predmeti |
ekološki problemi, ohranjanje naravne in kulturne dediščine |
povezava z naravoslovnimi in družboslovnimi predmeti, umetnostjo in slovenščino |
dileme sodobnega športa agresivnost in tekmovalnost, športno vedenje (fair play), vloga posameznika v skupini, liderstvo, zvezdništvo |
povezava z družboslovnimi predmeti in ključno kompetenco socialne veščine |
Učitelj predstavi teoretične vsebine ob praktične delu.
SPLOŠNA NAVODILA
Sodelovanje pri športni vzgoji
Športna vzgoja je obvezna za vse dijake. Opravičeni so le tisti, ki ne smejo sodelovati zaradi zdravstvenih razlogov. Po presoji zdravnika so dijaki lahko opravičeni delno ali popolnoma, krajše ali daljše časovno obdobje.
Po šolski zakonodaji so dijaki lahko oproščeni sodelovanja pri posameznih oblikah športne vzgoje. Če so dijaki delno opravičeni sodelovanja, mora športni pedagog vsakemu posamezniku z zdravstvenimi indikacijami prilagoditi proces dela v skladu z napotki zdravnika. Gibanje in šport lahko v teh primerih predstavljata pomembno sredstvo kineziterapije in rehabilitacije.
Organizacija osnovnega programa in programa izbirnih športov
Obvezni del pouka športne vzgoje je razdeljen na osnovni program in program izbirnih športov.
Normativ, ki zadeva velikost vadbenih skupin, je enak za osnovni in izbirni program.
V osnovnem programu se športni pedagog odloči za vsebine gimnastike z ritmično izraznostjo ali plesa in izbere najmanj eno izmed ponujenih štirih športnih iger. Vsebine plavanja in vodnih dejavnosti ter smučanja in zimskih dejavnosti šola izpelje, če ima ustrezne možnosti ali pa v okviru programa izbirnih športov ali športnih dni. Šola mora za vse dijake neplavalce organizirati plavalni tečaj.
Športni pedagog večkrat na leto ugotavlja, spremlja in vrednoti poleg športnih znanj tudi gibalne sposobnosti in telesne značilnosti dijakov. Ugotavljanje in vrednotenje daje pomembne informacije tako športnemu pedagogu za načrtovanje pedagoškega procesa kot tudi dijaku za spoznavanje nekaterih njegovih individualnih sposobnosti in značilnosti, saj lahko dosežke primerja z dosežki slovenskih vrstnikov. V skladu s šolsko zakonodajo za dijake, ki pisno soglašajo, podatke športnovzgojnega kartona enkrat na leto centralno obdelamo in ovrednotimo.
Program izbirnih športov mora biti zasnovan tako, da upošteva interese in želje dijakov in hkrati omogoča oblikovanje homogenih vadbenih skupin. Oboje zagotavlja kakovostnejše delo in prilagojeno intenzivnost športne vadbe.
Razporeditev ur v letnem programu je prepuščena šoli, vendar morajo biti ure razporejene tako, da so dijaki deležni načrtnega in čim bolj nepretrganega športnovzgojnega procesa.
Športni pedagogi načrtujejo in uresničujejo program izbirnih športov v skladu z materialnimi možnostmi šole. Optimalen način dela je tak, pri katerem poteka izbirni program v okviru rednega pouka, proces vodi več športnih pedagogov hkrati, dijaki pa so razvrščeni v več interesnih skupin. V tem primeru lahko poteka športna vzgoja za več oddelkov hkrati. Kjer teh možnosti ni, naj bo ponudba v skladu z možnostmi šole. Vsekakor pa mora šola ponuditi vsaj tri vsebine izbirnih športov hkrati. Lahko jih izvaja vse šolsko leto ali krajše obdobje (npr. tri mesece). Izjeme so lahko organizirani planinski pohodi, tečaji plavanja in dejavnosti, ki jih je mogoče opraviti le v strnjeni obliki. Pri ponudbi naj da šola prednost dejavnostim, za katere ima materialne in kadrovske možnosti, ki ne zahtevajo posebnih finančnih sredstev udeležencev in s katerimi se lahko dijaki ukvarjajo tudi v prostem času.
Pri nekaterih vsebinah programa izbirnih športov je odločitev o delitvi glede na spol prepuščena strokovni presoji učitelja.
Športni dnevi, šola v naravi in tečaji v okviru interesnih dejavnosti s športnimi vsebinami
Šola v okviru interesnih dejavnosti ponudi dijakom športne dni, šolo v naravi, športni tabor ali tečaje. Navodila za izpeljavo so predstavljena na strani http://www.mszs.si/slo/solstvo/ss/programi%202004/programi/gimnazija/obvezne_izbirne_vsebine.htm
Športne interesne dejavnosti in šolska športna tekmovanja
Na šoli lahko deluje šolsko športno društvo s ponudbo različnih športnih interesnih dejavnosti. S ponudbo šola spodbuja redno športno dejavnost dijakov in bogati njihov prosti čas.
Šola lahko organizira različna športna tekmovanja. Ta so sestavni del in nadgraditev šolske športne vzgoje in interesnih dejavnosti. Športa tekmovanja so smiselna, če v svoji celovitosti upoštevajo fiziološka, socialna in pedagoška načela. Na tekmovanje naj se dijaki načrtno pripravljajo, najpomembnejši cilji pa morajo biti poštena igra (fair play), spoštovanje tekmecev in kulturno spremljanje športnega dogodka.
Status športnika
Šola perspektivnim in vrhunskim športnikom ustrezno pomaga in jim prilagodi obveznosti vzgojno-izobraževalnega programa v skladu s Pravilnikom o prilagajanju šolskih obveznosti.
SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA
Uspešnost in motivacija dijakov
Eno od osnovnih izhodišč kataloga znanj je zagotoviti uspešnost in motiviranost vseh dijakov. Glede na obe izhodišči mora športni pedagog upoštevati različnost dijakov. Njegov cilj je napredovanje vseh dijakov.
V procesu športne vadbe se morajo prepletati čustveni, razumski, socialni in vrednotni vidiki vzgoje. Učitelj izbira cilje, vsebine, metode in oblike dela tako, da se vsi dijaki počutijo prijetno in igrivo; to jim ob upoštevanju drugih globalnih ciljih omogoči psihično razbremenitev in sprostitev po naporih, ki jih prinaša ustaljen šolski ritem. Igra ostaja nujen sestavni del športne vzgoje v vseh obdobjih dijakovega razvoja. Vsi učiteljevi ukrepi morajo biti naravnani k oblikovanju pozitivnih stališč do športa, podpirati morajo oblikovanje pozitivne samopodobe in prijateljski odnos do sošolcev.
Športni pedagog gradi motivacijo z ustrezno izbiro vsebin in postopkov, še posebej pa s spodbujanjem in vrednotenjem napredka posameznika. Osebni cilji dijakov so različni in temeljijo na specifični storilnosti. Biti morajo takšni, da jih dijak lahko doseže. Predvsem ne smejo biti osredotočeni le na zmago in poraz ter tekmovanje z drugimi. Pri oblikovanju osebnih ciljev se učitelj opira na redno spremljanje telesnih značilnosti in gibalne učinkovitosti posameznikov.
Pri zagotavljanju uspešnosti in motivacije naj učitelj posveti posebno pozornost dijakom s skromnejšimi prirojenimi gibalnimi sposobnostmi in s tem povezano slabšo gibalno učinkovitostjo. Ti dijaki potrebujejo veliko gibanja, pozitivnih spodbud, prilagojenih vsebin in obremenitev.
Prav tako naj upošteva različno motivacijo deklet in fantov. Dekletom naj ponudi več vsebin plesa in prvin ritmike, ki jim omogočajo izražanje občutkov in razpoloženj ter doživljanje usklajenosti gibanja ob glasbeni spremljavi.
Cilji in vsebine
Katalog znanj je osnova za pripravo učiteljevega letnega učnega načrta. Učiteljem priporočamo, da uporabljajo publikacijo Cilji šolske športne vzgoje (več avtorjev, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 1994), ki je spremljevalno gradivo učnega načrta. Cilji in vsebine učnega načrta so urejen povzetek publikacije.
Cilji so razčlenjeni v štiri skupine, ki odgovarjajo na vprašanja: katere gibalne sposobnosti naj si dijaki razvijajo, katera praktična in teoretična znanja naj pridobijo ter kakšna stališča, navade in načine ravnanja naj si oblikujejo. Namerna odprtost prinaša učitelju razmeroma veliko stopnjo avtonomije, hkrati pa odgovornost za smotrno in prilagojeno izbiranje vsebin, upoštevajoč opredeljene cilje, posebnosti skupine in posameznikov znotraj nje, posebnosti šole in kraja ter drugih možnosti za izpeljavo programa.
V učnem načrtu so predstavljene vsebine posameznih športnih zvrsti za osnovni program. Vsebine izbirnega programa določijo športni pedagogi v letnem učnem načrtu. Učitelj naj predstavi teoretične vsebine ob praktičnem delu.
Šola, ki opredeljenih vsebin plavanja ne more izpeljati med rednim poukom, jih lahko izpelje v okviru športnih dni ali v obliki tečaja. Na enak način lahko šola izpelje tudi programe pohodništva, gorništva, smučanja in drugih zimskih športnih dejavnosti.
Raven znanja
Raven znanja je v katalogu znanj opredeljena ločeno za vsako športno zvrst. Predstavlja tisto športno osnovo, ki jo dijaki skušajo usvojiti. Ker je neizogibno, da se bodo nekateri naučili več in hitreje kot drugi ter bodo v nekaterih gibalnih nalogah bolj učinkoviti, mora učitelj vsebine in zahteve prilagoditi zmožnostim posameznikov. To pomeni, da raven znanja ni enaka za vse dijake in da jo mora učitelj v skladu z načeli diferenciacije in individualizacije prilagoditi njihovim zmožnostim.
Skrb za varnost dijakov
Pri športni vzgoji je treba posebno pozornost posvetiti varnosti. Športni pedagog mora upoštevati tale izhodišča:
V telovadnici in v neposredni bližini drugih vadbenih objektov morajo biti nameščene omarice prve pomoči.
Spremljanje in vrednotenje stopnje usvojenosti posameznih športnih znanj, osebnih športnih dosežkov in mladostnikovega telesnega ter gibalnega razvoja sta neločljivi in nepogrešljivi sestavini vsakega vzgojno-izobraževalnega dela. Načrtno spremljanje in vrednotenje zbranih podatkov o dijakovem napredku ter opazovanje in analiziranje procesa dela omogočajo učitelju ustrezno načrtovanje športnovzgojnega procesa, prilagoditev pouka posamezniku, svetovanje pri izboljšanju njegovih dosežkov ali odpravljanju pomanjkljivosti ter pri vključevanju v različne zunajšolske dejavnosti.
Športni pedagog vse leto načrtno spremlja dijakov telesni, gibalni in funkcionalni razvoj, stopnjo usvojenosti različnih športnih znanj, osebne športne dosežke pri športni vzgoji, na razrednih, šolskih in drugih tekmovanjih, odsotnost, opravičevanje zaradi zdravstvenih problemov in vključevanje dijaka v zunajšolske športne dejavnosti.
Spremljanje in vrednotenje sta podlagi za ocenjevanje športne vzgoje. Pri ocenjevanju upoštevamo tale temeljna izhodišča:
V programih srednjih šol lahko uči športno vzgojo, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in je pridobil strokovni naziv profesor športne vzgoje.
Priporočljivo je, da poučujejo dijakinje v osnovnem programu ženske, dijake pa moški.