Srednje poklicno izobraževanje: 208 ur
Srednje strokovno izobraževanje: 278 ur
Poklicno-tehniško izobraževanje: 138
Gimnazija: 280 ur
Določil Strokovni svet RS za splošno izobraževanje, 2004
1. OPREDELITEV PREDMETA
2. SPLOŠNI CILJI
3. JEZIKOVNA VZGOJA
3.1. FUNKCIONALNI IN IZOBRAŽEVALNI CILJI
3.1.1. URESNIČEVANJE FUNKCIONALNIH CILJEV PO LETNIKIH
3.1.2. URESNIČEVANJE IZOBRAŽEVALNIH CILJEV PO LETNIKIH
4. KNJIŽEVNA VZGOJA
4.1. FUNKCIONALNI IN IZOBRAŽEVALNI CILJI
4.2. URESNIČEVANJE FUNKCIONALNIH CILJEV PO LETNIKIH
4.3. URESNIČEVANJE IZOBRAŽEVALNIH CILJEV PO LETNIKIH
5. MADŽARSKA KULTURNA ZGODOVINA
6. DIDAKTIČNA NAVODILA
Fakultativni pouk madžarščine poteka v skladu z Zakonom o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodnosti na področju vzgoje in izobraževanja v enojezičnih slovenskih srednjih šolah izven narodnostno mešanega območja. Pouk je namenjen predvsem dijakom, ki so zaključili dvojezično osnovno šolo.
Ker je predmet v skladu s posebnim zakonom enakopraven s poučevanjem madžarskega jezika v dvojezični srednji šoli, mora v vsakem primeru ustrezati vsaj standardom madžarščine kot drugega jezika v dvojezični srednji šoli. Predmet ima torej več nalog: po eni strani mora negovati materni jezik madžarskih dijakov, po drugi strani pa ohraniti privlačnost madžarskega jezika, književnosti in kulture za tiste dijake, ki prihajajo iz dvojezičnega območja, vendar niso Madžari, nenazadnje pa mora pripraviti dijake za doseganje določenih standardov.
Glede na zgoraj navedeno in ob upoštevanju dejstva, da so se dijaki, ki prihajajo z narodnostno mešanega območja, madžarski jezik v osnovni šoli učili na dveh ravneh, je potrebna pri izvajanju predmeta velika stopnja notranje diferenciacije, celo individualizacije. To utemeljuje med drugim tudi to, da se dijaki izobražujejo v različnih poklicnih in strokovnih programih. Če organizacija omogoča, se je treba prizadevati za izoblikovanje homogenih skupin, kolikor se le da.
Dijaki v okviru premeta razvijajo predvsem govorne in pisne komunikacijske zmožnosti, ter bogatijo svojo izobraženost glede madžarščine.
Posebna naloga je krepitev narodne identitete dijakov, vzporedno s sprejemanjem drugih kultur oziroma razvijanje tolerance do vseh vrst različnosti.
Predmet ozavešča poseben položaj madžarskega jezika, in sicer to, da je na narodno mešanem območju v Prekmurju madžarski jezik s slovenskim enakopraven uradni jezik, materni jezik Madžarov, ki živijo v Prekmurju, in državni jezik Republike Madžarske.
Skupno število ur predmeta je v srednjem poklicnem izobraževanju 208 ur, v poklicno-tehniškem izobraževanju 138 ur, v srednjem strokovnem izobraževanju 278 ur, v gimnazijah pa 280 ur. V okviru predmeta je jezikovni vzgoji namenjenih 50 % ur pouka, književni vzgoji
30 % ur pouka, za kulturno zgodovino pa 20 % ur pouka.
1. Dijaki razvijejo pozitiven odnos do madžarskega jezika. Spoznavajo, da je madžarščina kot materni jezik po eni strani sredstvo razmišljanja in izražanja lastne identitete, po drugi pa podlaga za pridobivanje sodobne splošne izobrazbe; kot drugi jezik pa služi za sporazumevanje v narodno mešanem okolju in omogoča neposredno spoznavanje madžarske kulture.
Ozaveščajo se o posebnem položaju madžarskega jezika, ki je hkrati nosilec narodne in narodnostne kulture in identitete ter hkrati jezik okolja.
2. Dijaki spoznavajo pogovorni in knjižni madžarski jezik, natančneje regionalni pokrajinski pogovorni jezik, razlikujejo rabo med knjižnim in neknjižnim jezikom.
Narečje in elemente ostalih socialnih zvrsti jezika uporabljajo samo govornemu položaju ustrezno, sicer pretežno uporabljajo (pokrajinski) pogovorni jezik.
3. Dijaki razvijajo jezikovno in komunikacijsko zmožnost, ki je potrebna za družabno-družbeno dejavnost.
Spoznavajo in spoštujejo pravila kulturnega jezikovnega vedenja. So zmožni izraziti svoje mnenje, prisluhniti mnenju drugih in ga spoštovati.
Razvijajo zmožnost razumevanja besedila, mišljenja in sistemiziranja, reševanja problemov in sodelovanja.
Razvijajo zmožnost ustnega in pisnega tvorjenja besedil, ki ustrezajo zvrsti in jezikovnim pravilom.
4. Dijaki ob branju književnih del spodbujajo zanimanje za literaturo. Ob branju klasičnih in zabavnih književnih del se bogatijo, oblikujejo svoja razmišljanja, vrednostni sistem o svetu in sebi.
V zvezi s književnimi deli izrazijo svoje mnenje, ubesedijo svoje misli, vtise, čustva, naučijo se strpnosti do drugačnega mnenja.
5. Dijaki v zvezi s književnimi deli spoznavajo najosnovnejše literarnozgodovinske in dogodkovne pojme.
6. Dijaki svojo potrebo po stiku z leposlovjem razvijajo tudi z dejavnostmi izven pouka oziroma spoznavajo interpretacijo posameznih literarnih besedil (odrskih, filmskih, radijskih, televizijskih, video itd), kar pomeni ogled kulturnih prireditev, srečanje s književniki, literarne ekskurzije, skupne oglede gledaliških predstav, ogled filmov itd.
7. Dijaki pridobijo vpogled v madžarsko kulturno zgodovino.
FUNKCIONALNI CILJI
IZOBRAŽEVALNI CILJI:
Dijaki ob obravnavi besedil razumejo zvrstne posebnosti in jih uporabljajo pri tvorjenju besedila.
Dijaki razumejo in uporabljajo osnovne slovnične pojme.
Razvijajo pravorečne in pravopisne zmožnosti.
Spoznavajo položaj in vlogo madžarskega jezika v Sloveniji, na Madžarskem in drugje po svetu.
Dijaki poslušajo/ si ogledajo ter tvorijo vsakodnevna, javna in uradna besedila.
I. |
II. |
III. |
IV. |
|
|
|
Dijaki:
I. |
II. |
III. |
IV. |
|
|
|
Dijaki:
Standard znanj:
Dijak:
|
|
|
|
|
I. |
II. |
III. |
IV |
|
|
|
|
|
Dijaki:
I. |
II. |
III. |
IV. |
|
|
|
Dijaki:
Standard znanj:
Dijak:
|
|
|
|
|
C. RAZVIJANJE PRAGMATIČNIH, SEMANTIČNIH SLOVNIČNIH, PRAVOREČNIH IN PRAVOPISNIH ZMOŽNOSTI
Dijaki med tvorjenjem in obdelavo besedila:
I. |
II. |
III. |
IV. |
Odkrijejo vzročno-posledične povezave, ki niso napisane v besedilu. V zvezi z njimi povzamejo sklepe. |
|||
Z vajami osvežijo in utrdijo slovnična znanja, pridobljena v osnovni šoli na področju: |
|||
- glasoslovja |
- besednih vrst, |
- skladnje |
|
Uporabljajo razlagalni priročni slovar, sinonimni slovar, slovensko-madžarski in madžarsko-slovenski slovar. |
|||
Razvijajo pravopisne zmožnosti, uporabljajo pravopisni slovar. |
|||
Vadijo pravorečna pravila, prepoznajo in popravijo napake v lastnem govoru in govoru drugih. |
1. Dijaki ob analizi besedil prepoznajo zvrstne posebnosti obravnavane besedilne vrste in jih uporabijo pri tvorjenju besedila.
2. Dijaki razumejo in uporabljajo osnovne slovnične pojme:
I. |
II. |
III. |
IV. |
tvorec/pošiljatelj geselski članek, osnova besede, obrazila, znamenje, končnica, pripona, |
temeljne besedne vrste, odnosnice, vloga besednih vrst v stavku, |
osebek, povedek, predmet, določila in njihove vrste, prilastki in njihove vrste, |
besedilo, kohezija besedila, |
3. Dijaki razširijo pravorečna in pravopisna spoznanja.
I. |
II. |
III. |
IV. |
- melodija govora, hitrost govora, naglasno mesto, stavčna intonacija, jakost glasu, odmor med besedami |
|||
- splošna pravopisna načela,
pravila, (abecedni red, sdeljenje, pisanje skupaj in narazen, datiranje) |
|
||
pravopisna pravila, ki se navezujejo na besedne vrste |
- ločila na koncu stavka in medstavčna ločila (vejica, dvopičje vezaj, pomišljaj) |
4. Spoznavajo vlogo in položaj madžarskega jezika v Sloveniji, na Madžarskem in drugje po svetu.
I. |
II. |
III. |
IV: |
Spoznajo položaj madžarskega jezika v Sloveniji in na Madžarskem. |
Spoznajo in razumejo naslednje pojme: jezik večine, jezik manjšine, dvojezičnost, materni jezik, drugi jezik, tuji jezik. |
Prepoznajo pomembnost maternega jezika in vadijo strpnost do drugih jezikov. |
|
Trudijo se uporabljati (pokrajinski) pogovorni jezik, v lastnem govoru in govoru drugih popravijo narečno izgovorjavo in druge napake. |
FUNKCIONALNI CILJI
1. Dijaki berejo/poslušajo madžarska leposlovna besedila in leposlovna besedila iz svetovne književnosti ter se o njih pogovarjajo.
2. Dijaki v zvezi z leposlovnimi besedili ustno ali pisno izražajo svoja mnenja, ubesedijo misli, vtise, občutja; interpretirajo prebrana/videna, slišana besedila in tako razvijajo zmožnost samospoznavanja in se učijo strpnosti.
3. Dijaki ob prebranih leposlovnih delih tvorijo ustno ali pisno besedilo:
(doživljajsko) poročilo, obnovo, oznako, opis; napišejo kreativno besedilo; napišejo spis.
4. Dijaki deklamirajo, nastopajo s proznimi ali dramskimi besedilnimi odlomki.
5. Dijaki si ogledajo interpretacijo literarnih del (gledališče, kino).
IZOBRAŽEVALNI CILJI
1. Dijaki ob književnih delih spoznavajo osnovne značilnosti posameznih literarno-zgodovinskih obdobij.
2. Zaradi lažje usvojitve posameznih leposlovnih del spoznavajo pomembnejše trenutke iz življenja avtorja in njegovega opusa .
3. Dijaki ob leposlovnih delih spoznavajo najbolj temeljne literarno-teoretične in literarno-zgodovinske pojme, ki so potrebni zaradi interpretacije literarnih del.
I. letnik |
II. letnik |
III. |
IV. |
|
1. Dijaki berejo/poslušajo madžarska leposlovna besedila in leposlovna besedila iz svetovne književnosti ter se o njih pogovarjajo. Ob branju besedil spoznajo razliko med načinom izražanja v leposlovnih in neumetnostnih besedilih. Vadijo razločno branje ter tekoče glasno branje. |
||||
2. Dijaki ob leposlovnih besedilih pisno ali ustno izrazijo svoje mnenje, ubesedijo svoje misli, vtise, občutja; interpretirajo in vrednotijo leposlovna dela. |
||||
3. Dijaki ustno predstavijo leposlovna dela. |
||||
Ob vodenju učitelja (na podlagi vprašanj) pripravijo obnovo, karakterizacijo |
Večji del samostojno pripravijo (doživljajsko) poročilo, obnovo, karakterizacijo; s pomočjo učitelja interpretirajo. |
|||
Dijaki na podlagi svojih doživetij ob branju in drugih doživetij tvorijo pisna besedila in s tem dokažejo pisno zmožnost. |
||||
Napišejo spis, naredijo obnovo, karakterizacijo, opis, ustvarijo kreativna besedila (izberejo naslov, nadaljujejo zgodbo, pripovedujejo o predhodnih dogodkih, sprememba perspektive). |
||||
4. Učenje na pamet: dijaki deklamirajo ali nastopijo s proznimi ali dramskimi odlomki besedil. |
||||
5. Dijaki si ogledajo interpretacijo književnih del (gledališče, film), spoznavajo se s filmom. |
IZOBRAŽEVALNI CILJI
I. letnik |
II. letnik |
III. |
IV. |
1. Dijaki ob leposlovnih besedilih dobijo vpogled v zgodovino madžarske književnosti. |
|||
2. Zaradi lažje usvojitve posameznih leposlovnih del spoznavajo najznačilnejše trenutke iz življenja pisatelja in njegove ustvarjalnosti. |
|||
3. Dijaki spoznavajo najbolj temeljne literarnoteoretične in literarnozgodovinske pojme; ob vodenju učitelja jih prepoznavajo in določajo.
|
Standard znanj:
Dijak:
|
|
|
|
Namesto kronološkega poučevanja književnosti predlagamo, da upoštevate predhodno znanje učencev, vzgojenih ob množični kulturi in njihove življenjske težave. Zato predlagamo, da se v prvih dveh letnikih obravnavajo tematski sklopi, ki vsebujejo predvsem madžarska epska dela iz 19. in 20. stoletja oziroma prevedena dela, ki pripomorejo k temu, da dijaki postanejo bralci.
V 3. in 4. letniku naj dijaki spoznajo značilne predstavnike posameznih obdobij madžarske književnosti in njihova posamezna dela.
V 1. in 2. letniku predlagamo naslednje avtorje: Dezső Kosztolányi, Géza Csáth, Iván Mándy, Jenő Rejtő, István Örkény, Sándor Márai, Zsuzsa Rakovszky, Péter Esterházy, Károly Szakonyi , Imre Kertész…
Za 3. in 4. letnik priporočamo naslednje avtorje in njihova dela:
1. Dijaki dobijo vpogled v zgodovino madžarskega naroda, si pridobijo spoznanja o Madžarski.
2. Dijaki dobijo vpogled v madžarsko znanstveno življenje.
3. Dijaki dobijo vpogled v madžarsko glasbeno, likovno in filmsko umetnost.
4. Dijaki se v okviru strokovne ekskurzije seznanijo s kulturnozgodovinskimi spomeniki.
I. |
II. |
III. |
IV. |
1. Dijaki osvežijo in poglobijo spoznanja v zvezi z najznamenitejšimi dogodki (poreklo Madžarov, ustanovitev države, Matjaž in njegova doba, dogodki l. 1848, Monarhija, prva svetovna vojna, Trianon, druga svetovna vojna). |
2. Spoznajo naravne in družbeno-geografske značilnosti Madžarske. |
||
|
3. Dijaki se seznanijo z izjemnimi dosežki madžarskega znanstvenega življenja . |
||
4. Dijaki ob znamenitih delih madžarskih skladateljev (F. Liszt., Z. Kodály Z. B. Bartók) in likovnih umetnikov (M. Munkácsy, P. Szinnyei Merse,T.K. Csontváry) dobijo vpogled v madžarsko glasbeno in likovno življenje. |
|||
Na strokovni ekskurziji se seznanijo z geografskimi značilnostmi in kulturnozgodovinskimi spomeniki Madžarske. |
Pri pouku madžarskega jezika kot fakultativnega predmeta se dijaki ukvarjajo predvsem z besedili: poslušajo, berejo, interpretirajo in tvorijo (govorijo in pišejo) besedila, ki ustrezajo njihovim zmožnostim, izkušnjam in interesom. Tako enakovredno razvijajo svoje sporazumevalne, spoznavne in ustvarjalne zmožnosti Obravnava neumetnostnih besedil je v pouk vključena zaradi funkcionalnosti, obravnava literarnih del pa bolj zaradi čustvene vzgoje.
Učne ure madžarščine, kljub fakultativnemu značaju pouka, ne smejo biti prizorišče neformalnih pogovorov, pomenkov. Motivacijo dijakov poskušamo spodbuditi z različnimi metodami in vsebinami, seveda pa s skrbno načrtovanimi pogovori nudimo možnost za osebno izražanje. Če obstajajo možnosti in želje, dijake lahko spodbujamo z različnimi dejavnostmi izven pouka (skupni ogledi filmov v okviru madžarskega filmskega tedna, skupni ogledi gledaliških predstav, literarni večer...)
Prvoten cilj jezikovne vzgoje je izoblikovanje kulturnega jezikovnega vedenja, kar velja tako za dijake z madžarskim maternim jezikom kot za dijake, ki jim madžarščina ni materni jezik. Letne priprave in priprave na pouk je treba načrtovati tako, da učne cilje in vsebine prilagodimo zahtevam in zmožnostim posameznih skupin. To pomeni, da na primer obravnavane besedilne vrste glede na temo in namen izberemo z upoštevanjem skupin (ali posameznih dijakov). Učitelj mora skrbno načrtovati svoje delo, za uspešno uresničitev ciljev pa bo potreboval veliko zbiralnega dela (zbiranje ustreznih besedil, v danih primerih tvorba le-teh).
Dijaki pri jezikovnih urah razvijejo vse štiri komunikacjiske zmožnosti – poslušanje, branje, govorjenje, pisanje. Med tem se razvijajo tudi njihove druge zmožnosti npr. zmožnost koncentracije, zmožnost različnih bralnih strategij, zmožnost tvorjenja besedil, pri čemer se ozavešča v njih, da besedilo ne vsebuje le podatke, dejstva o realnosti, temveč tudi o tvorcu, zato morajo biti kritični tako do lastnih kot do tujih besedil oziroma morajo biti motivirani za interpretacijo le-teh in za njihovo popravljanje na različnih ravneh. Pri sprejemanju in tvorjenju besedil moramo upoštevati različne govorne položaje (npr. uradni-neuradni) in različne naslovnike. Skušajmo razvijati sodelovalne zmožnosti in zmožnosti za reševanja problemov, ki sta osnovna pogoja trga delovne sile tretjega tisočletja. Zato moramo dejavnost učne ure načrtovati tako, da se lahko vsak dijak izraža in sodeluje. Na to moramo biti še posebej pozorni v heterogenih skupinah, kjer se lahko zgodi, da se posamezni dijaki, ki nimajo najboljših sposobnosti, porinejo v ozadje in tam ostanejo celo šolsko leto. Oblike pouka (frontalno, skupinsko in individualno delo) izberemo glede na naravo dejavnosti, če je možno, damo prednost delu v parih in skupinah.
Dijaki sprejemajo (poslušajo, berejo) dvogovorna in enogovorna vsakodnevna besedila, javna, poljudnoznanstvena, strokovna in publicistična besedila, jih analizirajo in usvojijo zmožnost tvorjenja dvogovornih in enogovornih neumetnostnih besedil. Z besedili se najprej srečujejo kot prejemniki, potem pa kot tvorci. Tako se dosledno uveljavlja načelo postopnosti.
Po učnem načrtu je enako pomembno razvijanje vseh štirih področij (poslušanje, govorjenje, branje in pisanje). Med obravnavanimi besedili imajo pomembno vlogo strokovna besedila, ki se bodo kasneje povezovala s poklicnim življenjem dijakov. Ob izbiranju le-teh se potrudimo zbrati tudi nekontinuirana besedila (tabele, grafikone, skice).
Poseben problem pomeni obravnava slišanih neumetnostnih besedil, ker nimamo na razpolago takšne zbirke besedil. Učitelj se lahko zanese le na lastno iznajdljivost: potrebne besedilne vrste lahko ibere z radijskih in televizijskih programov, ali pa pripravi takšne posnetke sam, oziroma v sodelovanju z dugimi. V zvezi s slišanimi besedili nas zanimajo predvsem pomenski in pragmatični elementi (zvrst, tema, pomembnejši podatki, okoliščine).
Po obravnavi neumetnostnih besedil sledi tvorjenje govorjenih besedil. Dijaki tvorijo enogovorna besedila na temo, ki so jo izbrali sami, ali je bila določena, sodelujejo v pogovoru na temo, ki so jo izbrali sami, ali je bila določena. Za določeno temo zbirajo podatke, jih razvrščajo in umestjijo v besedilo; pri izbiri jezikovnih sredstev spoštujejo načela ustreznosti, razumljivosti in jezikovne pravilnosti. Zmožnost govornega izražanja se razvija tudi z ustnim spraševanjem oziroma ob razgovorih o literaturi, nastanku in razvoju madžarskega jezika, o vlogi jezika v državi in družbi, ob pogovorih in razgovorih o kulturnozgodovinskih temah.
Ker je eno najpomembnejše sredstvo učenja razumno branje, morajo dijaki čim več brati. Njihovo razumevanje poskusimo preveriti s čim bolj raznolikimi nalogami. Obravnavanje besedil običajno začnemo z obnovitvijo spoznanj, ki se navezujejo na besedilo, zaključni dejavnik pa je največkrat tvorba besedila. V primeru branih besedil ob razumevanju besedila opravimo preprosto jezikovne-slovnično analizo.
Dijaki pisno tvorijo predvsem javna in strokovna besedila. Pri pisanju se usposabljajo za tvorjenje dvogovornih in enogovornih besedil. Zavedajo se, da je tvorjenje besedil načrtovana dejavnost, uspešnost pa je odvisna od poznavanja teme, zvrsti, tvorca, nadalje od jezikovne zmožnosti in zakonitosti ter od naslovnika. Pri tvorjenju besedila razvijajo besedni zaklad, pragmatične, pravorečne in pravopisne zmožnosti, nadalje popravijo svoje najpogostejše slogovne in pavopisne napake. Paziti moramo, da pri ocenjevaju pisno tvorjenega besedila pravopis, ki ga lahko hitro presodimo, ne vpliva na oceno bolj kot je to potrebno, saj je v teh primerih bolj pomembna zvrstna in vsebinska ustreznost.
Obravnava neumenostnih besedil poteka po naslednjih možnih korakih:
Dijaki pri razvijanju zmožnosti vzporedno spoznavajo značilnosti jezikovnega sistema, uporabljajo osnovne jezikoslovne pojme in izraze, pri čemer se ne zahetva določanje pojmov.
V okviru dela z neumetnostnimi besedili obravnavamo različne besedilne vrste iz sveta sodobnih medijev in interneta.
Književna vzgoja je namenjena razvijanju jezikovno-komunikacijskih zmožnosti in vzgoji človeka. Cilj je tudi vzgojiti izobraženega bralca, zato je branje najosnovnejša dejavnost, na katero se mora učitelj dobro pripraviti. Brez poznavanja književnega dela ne more priti do sprejemanja umetniškega dela.
Učitelj naj privede do spoznanja, da književnost pomaga pri razmišljanju o nas samih in da se z njeno pomočjo znajdemo v svetu, ki nas obdaja. Z izbranimi književnimi deli naj dijakom pomaga sprejemati osebnosti drug drugega in izoblikovati toleranco do različnih mnenj.
Dijaki berejo madžarska leposlovna dela in svetovno literaturo. V ospredju je razvijanje zmožnosti: dijaki berejo, se pogovarjajo o prebranih delih, izražajo svoja mnenja in interpretirajo. Pregledno znanje o literarni zgodovini in literarni teoriji usvojijo predvsem ob interpretaciji besedil. V prvih dveh letnikih berejo madžarska leposlovna dela in svetovno literaturo, ki zbudijo njihovo pozornost in jih spodbujajo k branju. Dijaki ob upoštevanju načela postopnosti, v teh dveh letnikih ob vodenju učitelja tvorijo lastna besedila (obnova vsebine, oznaka, kreativne naloge),
V 3. in 4. letniku poskušamo posredovati pregledno sliko o zgodovini madžarske literature, pri čemer izpostavimo znamenite predstavnike posameznih obdobij in njihova najpomembnejša dela (eno ali dve). Na tej stopnji so že bolj izraženi pojmi o literarni teoriji in literarni zgodovini, ki so nepogrešljivi ob interpretaciji. Za tvorjenje besedil in druge dejavnosti dijakov je značilna večja samostojnost.
Za domače branje predlagamo krajša besedila (odlomke) namesto daljših, saj je večja verjetnost, da jih bodo dijaki prebrali. Katero koli prebrano leposlovno delo v madžarščini, ki ga dijak na kratko predstavi na lastni, izvirni način - plakat, povzetek vsebine, referat, ocenimo z dobro oceno.
Besedilo je vedno v ospredju književne vzgoje. Paziti moramo, da bodo ustne in pisne dejavnosti, ki so s tem povezane, enakovredno zastopane. Pogovore o književnosti, literarnih doživetjih moramo skrbno načrtovati, kar pa ne pomeni manipulacije z razmišljanjem dijakov. Vedno moramo dati priložnost za izražanje različnih mnenj in stališč, dijakov pristop pa upoštevamo kot legitimno interpretacijo.
Dijaki se obvezno naučijo le tiste pesmi oziroma odlomke, ki so navedeni v Vsebini (4.4.), sicer pa naj si pesem ali odlomek proznega besedila izberejo po lastni izbiri. V vsak letnik vključite vsaj 2 besedili, ki se ju dijaki naučijo na pamet.
Kulturna zgodovina
V okviru predmeta in glede njegove značilnosti dijaki bogatijo predvsem znanja iz kulturne zgodovine. Ker gre predvsem za pridobivanje spoznanj in ne za razvijanje zmožnosti, se moramo potruditi, da izberemo metode, ki pritegnejo pozornost dijakov, npr. projektno delo. Dijaki svoja spoznanja lahko razširijo na strokovnih ekskurzijah, zato jih moramo upoštevati pri pripravi letne priprave.