B. POSEBNI DEL

1. PREDMETNIK: PREOBLIKOVALEC TEKSTILIJ/NPI/GLU,GJM/2011

Oznaka

Programske enote

Obvezno/ izbirno

Skupno število ur

Število kreditnih točk

A – Splošnoizobraževalni predmeti

P1

Slovenščina

obvezno

204

8

P2

Matematika

obvezno

204

9

P3

Družboslovje in naravoslovje

obvezno

306

12

P4

Športna vzgoja

obvezno

204

5

Skupaj A

 

918

34

B – Strokovni moduli

M1

Poznavanje tekstilstva

obvezno

408

12

M2

Preoblikovanje tekstilij

obvezno

513

15

M3

Enostavni tekstilni izdelki

obvezno

411

14

M4

Vzdrževanje tekstilij

izbirno

300

9

M5

Ročna dela

izbirno

300

9

Skupaj B

 

1632

50

Od tega minimalno za praktično izobraževanje:

C- Praktično izobraževanje v šoli

 

Praktični pouk

 

985

26

Č – Praktično usposabljanje z delom

 

Praktično usposabljanje z delom pri delodajalcu

 

152

7

D – Interesne dejavnosti

 

Interesne dejavnosti

 

160

4

E – Odprti del kurikuluma

 

Odprti kurikulum

 

612

23

Skupaj pouka (A+B+E)

 

3162

107

Skupaj praktičnega izobraževanja (C+Č)

 

1137

33

Skupaj izobraževanja v šoli (A+B+D+E)

 

3322

111

Skupaj (A+B+Č+D+E)

 

3474

118

Zaključni izpit (izdelek in zagovor)

 

2

Skupaj kreditnih točk

 

120

 

Število tednov izobraževanja v šoli

 

102

 

Število tednov praktičnega usposabljanja z delom

 

4

 

Število tednov interesnih dejavnosti

 

5

 

Skupno število tednov izobraževanja

 

111

 

Pojasnila k predmetniku:
Izbirni strokovni moduli: dijak izbere en modul in sicer M4 ali M5.

2. IZVEDBA IZOBRAŽEVALNEGA PROGRAMA

Izobraževalni program se izvaja v šoli in pri delodajalcih. Praktično usposabljanje z delom se izvaja pri delodajalcih ali v medpodjetniških izobraževalnih centrih. Če praktičnega usposabljanja z delom ni mogoče organizirati niti v medpodjetniških izobraževalnih centrih, se le-to izjemoma izvaja v šolskih delavnicah.

3. ZNANJE IZVAJALCEV

Oznaka

Splošnoizobraževalni predmeti in strokovni moduli

Izvajalec

Znanje

P1

Slovenščina

učitelj

visokošolska izobrazba iz slovenščine

P2

Matematika

učitelj

visokošolska izobrazba iz matematike

P3

Družboslovje in naravoslovje

učitelj

Družboslovje: visokošolska izobrazba iz zgodovine, geografije ali sociologije
Naravoslovje: visokošolska izobrazba iz fizike, biologije ali kemije

laborant

srednješolska izobrazba s 315 urami biologije, kemije ali fizike ali drugih predmetov z biološkega, kemijskega ali fizikalnega predmetnega področja

P4

Športna vzgoja

učitelj

visokošolska izobrazba iz športne vzgoje

M1

Poznavanje tekstilstva

učitelj

visokošolska izobrazba iz tekstilstva ali oblikovanja tekstilij

učitelj praktičnega pouka

visokošolska ali višješolska izobrazba iz tekstilstva ali srednješolska izobrazba iz konfekcije

M2

Preoblikovanje tekstilij

učitelj

visokošolska izobrazba iz tekstilstva ali oblikovanja tekstilij

učitelj praktičnega pouka

visokošolska ali višješolska izobrazba iz tekstilstva ali srednješolska izobrazba iz konfekcije

M3

Enostavni tekstilni izdelki

učitelj

visokošolska izobrazba iz tekstilstva ali oblikovanja tekstilij

učitelj praktičnega pouka

visokošolska ali višješolska izobrazba iz tekstilstva ali srednješolska izobrazba iz konfekcije

M4

Vzdrževanje tekstilij

učitelj

visokošolska izobrazba iz tekstilstva ali oblikovanja tekstilij

učitelj praktičnega pouka

visokošolska ali višješolska izobrazba iz tekstilstva ali srednješolska izobrazba iz konfekcije
ali vzdrževanja tekstilij

M5

Ročna dela

učitelj

visokošolska izobrazba iz tekstilstva ali oblikovanja tekstilij

učitelj praktičnega pouka

visokošolska ali višješolska izobrazba iz tekstilstva ali srednješolska izobrazba iz konfekcije

Učitelji in drugi izvajalci morajo imeti tudi specialnopedagoška znanja in znanje slovenskega znakovnega jezika.

4. Dejavnosti, ki so potrebne za optimalni razvoj mladostnika, in navodila za izvajanje

Dejavnosti

Gluhota in naglušnost močno ovirata dijaka v procesu učenja, ker je ena ključnih senzornih poti prekinjena ali ovirana. Zato gluhi in naglušni dijaki potrebujejo dejavnosti, ki v smislu rehabilitacije zmanjšujejo ovire same, razvijejo nove veščine in spretnosti komuniciranja preko kompenzacije ter pomagajo dijaku pri razvoju učinkovite organizacije in načinov učenja.

Dijaki z govorno-jezikovnimi motnjami imajo različne ovire pri sporazumevanju. Zaradi ovir in težav v sporočanju oziroma razumevanju morajo razviti kompenzacijske mehanizme ter se naučiti uporabljati različne pripomočke in razviti prilagojene načine učenja.
Dejavnosti za doseganje optimalnega razvoja so predpogoj za učinkovito učenje.

Navodila za izvajanje

Dejavnosti za doseganje optimalnega razvoja se izvajajo tako, da upoštevajo individualne značilnosti posameznega dijaka, njegove potenciale ter druge psihične in fizične značilnosti. Izvajajo se pol ure na teden izven učnih ur v času pred ali po pouku oziroma v času, ko ni pouka.

Dejavnosti za optimalni razvoj vsebujejo aktivnosti za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj ter pomoč pri učenju. Izvajajo jih usposobljeni specializirani  učitelji.