A. SPLOŠNI DEL

1. IZOBRAŽEVALNI PROGRAM

1.1 Ime izobraževalnega programa: GRAFIČNI OPERATER (GLU, GJM) - 2020

Prilagojen izobraževalni program z enakovrednim izobrazbenim standardom, prilagojen za gluhe in naglušne dijake ter dijake z govorno-jezikovnimi motnjami

1.2 Naziv poklicne izobrazbe: grafični operater/grafična operaterka

2. CILJI IZOBRAŽEVALNEGA PROGRAMA

Poleg splošnih ciljev vzgoje in izobraževanja izobraževalni program omogoča dijakom in dijakinjam (v nadaljevanju: dijakom), da:

znajo brati delovne naloge, delavniške, sestavne in shematske risbe,
znajo načrtovati in pripraviti potek dela, ga nadzorovati in oceniti njegove rezultate,
poznajo osnovne principe delovanja grafičnih strojev in naprav,
znajo izbrati in pravilno uporabljati grafične materiale,
si pridobijo poklicno znanje o merilnih in kontrolnih postopkih,
obvladajo različne postopke izdelave grafičnega izdelka,
obvladajo tisk enostavnih tiskovin na tiskarskih strojih manjšega formata (do B2 formata),
obvladajo osnovne postopke v dodelavi,
razvijajo čut za estetsko vrednotenje grafičnega izdelka,
znajo vzdrževati grafične stroje in naprave,
si razvijajo sposobnosti za kritično presojo in odgovorno ravnanje v delovnem okolju, humanost in poštenost ter spretnosti za skupinsko delo v kolektivu,
so sposobni reševati tehnične probleme s svojega strokovnega področja ter razumeti analitične in grafične statistične prikaze,
obvladajo osnove informacijsko komunikacijske tehnologije, tako da znajo samostojno uporabljati uporabniške programe (urejevalnik teksta in preglednic, programi za vodenje strojev, diagnostičnih naprav, spremljanje proizvodnje oziroma dela),
spoznajo osnove podjetništva,
razumejo ekologijo ter vpliv uporabe, vzdrževanja strojev in naprav na okolje,
se usposobijo za pravilno ravnanje s stroji in napravami, skladiščenje in odstranjevanje okolju škodljivih snovi,
obvladajo varno in pravilno ravnanje z delovnimi sredstvi in opremo za osebno varstvo,
poznajo predpise in zakone o varnosti in zdravju pri delu ter ukrepe za preprečevanje delovnih nezgod (materialne škode oziroma telesne in duševne poškodbe delavcev),
obvladajo metode in postopke racionalne rabe energije, materiala in časa ter poznajo postopke reciklaže.
razvijajo uspešno komunikacijo, pri kateri je treba spoštovati sogovornika – v za njih varni situaciji, kar jih bo usposobilo za delo v svetu polnočutnih in pozitivno vplivalo na njihovo samopodobo,
razvijajo tehnike učinkovite komunikacije ter učinkovite načine lastnega sporočanja in sprejemanja sporočil drugih, upoštevajoč njihove posebne potrebe,
se usposobijo za zavestnejše in kreativnejše odločanje o svojem ravnanju in lastnih vlogah v medosebnih odnosih,
krepijo samopodobo in razvijajo kritičnost do samega sebe,
razvijajo spretnosti skupinskega in timskega reševanja problemov,
ozaveščajo in razumejo svoje temeljne potrebe, si znajo postaviti jasne, razumljive in uresničljive cilje na storilnostnem in medosebnem nivoju.

3. TRAJANJE IZOBRAŽEVANJA

3.1. Trajanje izobraževanja v letih:

Izobraževalni program traja 4 leta.

Obrazložitev podaljšanja trajanja izobraževanja:

Gluhi in naglušni dijaki oziroma dijaki z govorno-jezikovnimi motnjami potrebujejo zaradi težav v komunikaciji več časa za sprejemanje informacij, predelavo informacij, razumevanje in utrjevanje. V učenje morajo vložiti intenzivno pozornost, veliko naporov in več časa kot drugi. Zato je potrebno podaljšati čas za vse faze učenja od pridobivanja, razumevanja utrjevanja ter preverjanja in ocenjevanja znanja.

Ker gluhi in naglušni dijaki ne slišijo oziroma slišijo pomanjkljivo, imajo pri prepoznavanju, razumevanju, obdelavi in uporabi informacij, pri nastajanju predstav, razvoju govora in mišljenja izrazite težave. Ker ne slišijo oziroma slišijo pomanjkljivo, morajo slušno zaznavanje nadomeščati po drugih poteh, zlasti po vidni poti. Pri učenju je potrebno veliko opisovanja, več pisanja, veliko nazornega materiala.

Dijaki z govorno-jezikovnimi motnjami imajo težave pri govornem izražanju oziroma razumevanju govora. Za uporabo besednjaka oziroma za razumevanje povedanega potrebujejo različne prilagoditve, material za ponazarjanje ter prilagojene metode dela. To pa v procesu učenja zahteva več časa.

3.2. Ovrednotenje programa s kreditnimi točkami (KT):

Izobraževalni program je ovrednoten s 180 kreditnimi točkami (KT).

4. VPISNI POGOJI

V izobraževalni program se lahko vpiše, kdor je uspešno končal:

osnovnošolsko izobraževanje ali

nižje poklicno izobraževanje ali enakovredno izobraževanje po prejšnjih predpisih

in ima ustrezno odločbo o usmeritvi.

5. OBVEZNI NAČINI OCENJEVANJA ZNANJA

Oznaka predmeta/ modula	Splošnoizobraževalni predmeti in strokovni moduli	Ustni odgovori	Pisni izdelki	Izdelek oziroma storitev in zagovor	Drugo
P1	Slovenščina	x	x
P2	Matematika	x	x
P3	Tuji jezik	x	x
P4	Naravoslovje	x
P5	Družboslovje	x
P6	Športna vzgoja				praktične naloge
M1	Umetnost in grafično oblikovanje			x
M2	Tisk			x
M3	Grafična dodelava			x
M4	Grafični procesi			x
M5	Od odtisa do grafičnega izdelka			x
M6	Priprava delovnih procesov			x
M7	Grafična priprava za tisk			x

Ocenjevanje znanja dijakov se prilagodi individualno glede na posameznega dijaka, kar je posebej opredeljeno v individualiziranem programu.

6. POGOJI ZA NAPREDOVANJE IN DOKONČANJE IZOBRAŽEVANJA

6.1 Pogoji za napredovanje

V višji letnik lahko napredujejo dijaki, ki so ob koncu šolskega leta pozitivno ocenjeni iz vseh splošnoizobraževalnih predmetov in strokovnih modulov letnika v skladu z izvedbenim kurikulom šole, in so opravili vse obveznosti drugih oblik vzgojno-izobraževalnega dela (aktivno državljanstvo in interesne dejavnosti) in praktičnega usposabljanja z delom.

Za dijake z individualno učno pogodbo je pogoj za napredovanje iz drugega v tretji letnik opravljanje vmesnega preizkusa.

6.2 Pogoji za dokončanje

Za dokončanje izobraževanja in pridobitev izobrazbe mora dijak uspešno opraviti s pozitivnimi ocenami:

splošnoizobraževalne predmete,
obvezne strokovne module,
dva izmed izbirnih strokovnih modulov,
odprti del kurikuluma.

Poleg tega mora opraviti:

druge oblike vzgojno-izobraževalnega dela (aktivno državljanstvo in interesne dejavnosti),
obveznosti pri praktičnem usposabljanju z delom,
zaključni izpit.

Zaključni izpit obsega:

pisni in ustni izpit iz slovenščine,
izdelek oziroma storitev in zagovor.