A. SPLOŠNI DEL

1. IME IZOBRAŽEVALNEGA PROGRAMA

EKONOMSKA GIMNAZIJA

2. CILJI IZOBRAŽEVALNEGA PROGRAMA

Splošni cilji gimnazije so opredeljeni v Zakonu gimnazijah.
Strokovna gimnazija (v nadaljnjem besedilu: gimnazija) ima nalogo, da:

• na mednarodno primerljivi ravni posreduje znanje, potrebno za nadaljevanje izobraževanja v visokem šolstvu,
• razvija samostojno kritično presojanje in odgovorno ravnanje,
• posreduje znanje o slovenskem jeziku in književnosti, na območjih, ki so opredeljena kot narodnostno mešana, pa tudi o italijanskem oziroma madžarskem jeziku in književnosti, ter razvija sposobnost za razumevanje in sporočanje v knjižnem jeziku,
• vzpodbuja zavest o integriteti posameznika,
• razvija zavest o državni pripadnosti in narodni identiteti in vedenja o zgodovini Slovenije in njeni kulturi,
• vzgaja za odgovorno varovanje svobode, za strpno, miroljubno sožitje in spoštovanje soljudi,
• razvija in ohranja lastno kulturno tradicijo in seznanja z drugimi kulturami in civilizacijami,
• vzgaja za obče kulturne in civilizacijske vrednote, ki izvirajo iz evropske tradicije,
• razvija pripravljenost za vzpostavljanje svobodne, demokratične in socialno pravične države,
• vzbuja zavest odgovornosti za naravno okolje in lastno zdravje,
• razvija zavest o pravicah in odgovornostih človeka in državljana,
• razvija nadarjenosti in usposablja za doživljanje umetniških del in za umetniško izražanje,
• omogoča izbiro poklica,
• izobražuje za trajnostni razvoj in razvija ustvarjalnost, inovativnost in sprejemanje tveganj ter sposobnost načrtovanja in vodenja projektov za doseganje ciljev,
• spodbuja vseživljenjsko učenje, načrtovanje in vodenje kariere.

Poleg splošnih ciljev so posebni cilji ekonomske gimnazije:

• je namenjena dijakom, ki želijo pridobiti splošna znanja, temeljna ekonomsko-poslovna znanja, razvijati analitično mišljenje, organizacijsko-vodstvene sposobnosti, sposobnosti timskega povezovanja,
• posredovati mednarodno primerljiva znanja, pomembna za vzročno-posledično presojanje ekonomskih zakonitosti, spoznavanje zgodovinskih soodvisnosti ekonomskega razvoja, soodvisnosti ekonomije in ekologije, razumevanje razvoja sodobnega tržnega gospodarstva in vrednotenje pomena in posledic tržne ekonomije pri uravnavanju dolgoročnega razvoja sodobne družbe,
• razvijati samostojno kritično presojanje, sposobnosti odločanja in odgovornega ravnanja in vodenja,
• razvijati ustvarjalno mišljenje, podjetnost in menedžerske lastnosti in spretnosti posameznika, sposobnosti dela v skupini, spodbuja timsko sodelovanje, razvija sposobnosti komuniciranja in javnega nastopanja.

3. TRAJANJE IZOBRAŽEVANJA

Izobraževalni program gimnazije traja štiri leta.

4. VPISNI POGOJI

V gimnazijo se lahko vpiše, kdor je zaključil osnovnošolsko izobraževanje.
Posebni pogoji za vpis v program Ekonomska gimnazija – športni oddelek
Kandidati, ki kandidirajo za vpis v prvi letnik v program Ekonomska gimnazija – športni oddelek, morajo biti registrirani športniki/športnice (v nadaljevanju: športniki), kar je razvidno iz uradne Evidence registriranih in kategoriziranih športnikov, ter predložiti naslednja dokazila:

• zdravniško potrdilo osebnega zdravnika ali zdravnika specialista medicine dela in športa ali potrdilo o rednem preventivnem pregledu kandidata v zadnjem letu, iz katerega je razvidno splošno zdravstveno stanje kandidata;
• potrdilo nacionalne panožne športne zveze za vpis v športni oddelek, ki vsebuje:
• izjavo trenerja o sodelovanju s športnim koordinatorjem in
• podatke o doseženih športnih rezultatih kandidata v zadnjih dveh letih.

Na podlagi uradne Evidence registriranih in kategoriziranih športnikov, dokazil in opravljenega pogovora z učenci in dijaki šola, ki izvaja izobraževalni program Ekonomska gimnazija – športni oddelek, izda potrdilo o izpolnjevanju posebnih pogojev za vpis v športni oddelek.

V primeru omejitve vpisa v program Ekonomska gimnazija – športni oddelek se upoštevajo še športni dosežki, na podlagi katerih se kandidate razvrsti v statuse A, B in C:

Status A

• vsi kategorizirani športniki v skladu z zakonom, ki ureja področje športa oz. tisti, ki v času do izvedbe prvega kroga izbirnega postopka dosežejo rezultat, ki je pogoj za pridobitev naziva kategoriziranega športnika;
• individualne športne panoge: športniki, ki v olimpijskih športih panogah na uradnih državnih prvenstvih dosegajo uvrstitve od 1. do 5. mesta v svoji disciplini in svoji starostni kategoriji, ali rekorderji ali športniki, ki dosegajo uvrstitve od 1. do 5. mesta na razvrstitveni lestvici nacionalne panožne športne zveze;
• kolektivne športne panoge: športniki, ki

• so člani državnih reprezentanc v olimpijskih športnih panogah;
• so člani uradnih državnih reprezentanc  in jih nacionalna panožna športna zveza določi za zelo perspektivne (pri tem upošteva številčne kvote za športnike posamezne kolektivne športne panoge, ki so navedene v »Pogojih, pravilih in kriterijih za registriranje in kategoriziranje športnikov v Republiki Sloveniji«);

Status B

• individualne športne panoge:  
• športniki, ki v neolimpijskih športnih panogah na uradnih državnih prvenstvih dosegajo uvrstitve od 1. do 3. mesta v svoji disciplini in svoji starostni kategoriji, ali rekorderji ali športniki, ki dosegajo uvrstitve od 1. do 3. mesta na razvrstitveni lestvici nacionalne panožne športne zveze;
• športniki, ki v olimpijskih športnih panogah na uradnih državnih prvenstvih dosegajo uvrstitve od 6. do 10. mesta v svoji disciplini in svoji starostni kategoriji ali športniki, ki dosegajo uvrstitve od 6. do 10. mesta na razvrstitveni lestvici nacionalne panožne športne zveze;
• kolektivne športne panoge:
• športniki, člani ekipe, ki je v olimpijskih športih panogah na uradnih državnih prvenstvih dosegla 1. do 5. mesto;
• športniki, ki so člani državnih reprezentanc v neolimpijskih športnih panogah oziroma je član ekipe, ki je na uradnem državnem prvenstvu osvojila 1. do 5. mesto;

Status C
Vsi športniki, ki ne izpolnjujejo meril za status A ali B pri čemer imajo prednost športniki v športnih panogah, ki so uvrščene v prve štiri razrede razvrstitve športnih panog v razrede, ministrstva pristojnega za šport.

5. OBVEZNI NAČINI OCENJEVANJA ZNANJA

V tabeli so označeni (X) ali zapisani obvezni načini ocenjevanja znanja za posamezne predmete in druge oblike vzgojno-izobraževalnega dela. V primeru, da učni načrt ne določa obveznega načina ocenjevanja znanja, je vrstica tabele prazna.

6. POGOJI ZA NAPREDOVANJE IN DOKONČANJE IZOBRAŽEVANJA

6.1. Pogoji za napredovanje

Dijak napreduje v naslednji letnik, če je ob koncu šolskega leta pozitivno ocenjen iz vseh predmetov in je opravil vse obveznosti, ki jih določa izobraževalni program.

6.2. Pogoji za dokončanje

Za dokončanje izobraževanja mora dijak uspešno opraviti:

• obvezne predmete,
• izbirne predmete,
• druge oblike vzgojno-izobraževalnega dela in
• splošno maturo.