B. POSEBNI DEL

1. PREDMETNIK: KLASIČNA GIMNAZIJA

PREDMETI	1. letnik št. ur na leto	2. letnik št. ur na leto	3. letnik št. ur na leto	4. letnik št. ur na leto	SKUPNO št. ur v programu	Maturitetni standard
I - Obvezni predmeti
Slovenščina	140	140	140	140	560	560
Matematika	140	140	140	140	560	560
Latinščina	140	105	105	105	455	420
Prvi tuji jezik	105	105	105	105	420	420
Drugi tuji jezik	105	105	105	105	420	420
Zgodovina	70	105	105	70	350	280
Športna vzgoja	105	105	105	105	420
Glasba		35			35+35*
Likovna umetnost		35			35+35*
Geografija	70	70	70		210	315
Biologija	70	70			140	315
Kemija	70	70			140	315
Fizika	70	70			140	315
Psihologija			70		70	280
Sociologija			70		70	280
Filozofija				105	105	280
Informatika	70				70	280

II - Izbirni predmeti			140	140-280	280-420
- Tretji tuji jezik			140	140	280
- Zgodovina				70	70
- Glasba			70	70	70-140
- Likovna umetnost			70	70	70-140
- Umetnostna zgodovina			70	140	70-210	280
- Geografija				70	70
- Biologija			70	105	70-175
- Kemija			70	105	70-175
- Fizika			70	105	70-175
- Psihologija				210	210
- Sociologija				210	210
- Filozofija				175	175

III – Druge oblike vzgojno- izobraževalnega dela	90	90	90	30	300
Aktivno državljanstvo			35		35
Obvezne izbirne vsebine	90	90	55	30	265

Skupaj (I+II+III+IV)	1245	1245	1245	1045-1185	4780-4920

Število tednov pouka	35	35	35	35	140
Število tednov drugih oblik vzgojno-izobraževalnega dela	3	3	3	1	10
Skupno število tednov izobraževanja	38	38	38	36	150

Pojasnila k predmetniku:
* Izvaja se v okviru obveznih izbirnih vsebin.
Obvezni štiriletni predmeti so slovenščina, matematika, latinščina, prvi in drugi tuji jezik, zgodovina in športna vzgoja. Izvajati se morajo najmanj v obsegu standarda, ki je naveden v predmetniku.
V primerjavi z gimnazijo ima klasična gimnazija en obvezni štiriletni predmet več, to je latinščina. Zgodovina ima v klasični gimnaziji za 70 ur višji standard kot v gimnaziji, vsi ostali obvezni štiriletni predmeti pa imajo v obeh gimnazijah enak standard.
Tuji jeziki imajo v predmetniku klasične gimnazije poudarjeno mesto in se pojavljajo tako v obveznem kot v izbirnem delu programa.
Vsa štiri leta so obvezni trije tuji jeziki: latinščina ter prvi in drugi tuji jezik.

Latinščina se lahko poučuje na začetni in na nadaljevalni ravni. Nadaljevalna raven je nadgrajena na učenje latinščine v osnovni šoli.
Prvi tuji jezik, ki se nadaljuje iz osnovne šole, je angleščina ali nemščina.
Drugi tuji jezik je lahko moderen ali klasičen: moderna jezika sta francoščina in nemščina (oziroma angleščina za dijake, katerih prvi tuji jezik je nemščina), klasični pa grščina.
Tretji tuji jezik, ki je dveleten in izbiren, je prav tako ali moderen ali klasičen. Moderni tuji jeziki so vsi, ki se izvajajo v programu gimnazije (italijanščina, španščina, francoščina, nemščina, ruščina), klasični jezik pa je grščina.
Latinščina ter prvi in drugi tuji jezik so maturitetni predmeti, tretji tuji jezik pa le interesna odločitev dijaka.

Preglednica tujih jezikov v klasični gimnaziji (z nadaljevalno latinščino)

Obvezni štiriletni predmet				Izbirni dveletni predmet
dva prva tuja jezika		en drugi tuji jezik		en tretji tuji jezik
klasični jezik in moderni jezik		klasični jezik	moderni jezik	klasični jezik	moderni jezik
latinščina	angleščina	grščina	francoščina	grščina	italijanščina
	nemščina		nemščina (oziroma angleščina)		španščina
					francoščina
					nemščina
					ruščina

Preglednica tujih jezikov v klasični gimnaziji (z začetno latinščino)

Obvezni štiriletni predmet				Izbirni dveletni predmet
en prvi tuji jezik		dva druga tuja jezika		en tretji tuji jezik
klasični jezik	moderni jezik	klasični jezik in moderni jezik		klasični jezik	moderni jezik
	angleščina	latinščina	francoščina	grščina	italijanščina
	nemščina		nemščina (oziroma angleščina)		španščina
					francoščina
		oziroma			nemščina
		dva klasična jezika			ruščina
		latinščina in grščina

Obvezni predmeti glasba, likovna umetnost, geografija, biologija, kemija, fizika, psihologija, sociologija, filozofija in informatika se morajo izvesti najmanj v obsegu standarda, ki je določen s predmetnikom klasične gimnazije.
Klasična gimnazija in gimnazija imata iste obvezne predmete, razlikuje se le standard nekaterih predmetov: v klasični gimnaziji imajo vsi trije naravoslovni predmeti po 70 ur nižji obvezni standard kot v gimnaziji, filozofija pa ima v klasični gimnaziji za 35 ur višji standard kot v gimnaziji.
Naravoslovni predmeti postanejo v klasični gimnaziji z delom svojega obsega in vsebin izbirni, tako da

so vsi trije obvezni v 1. in v 2. letniku,
v 3. letniku pa dijak izbere enega ali dva izmed njih, od katerih bo najmanj enega lahko izbral tudi kot maturitetni predmet v 4. letniku.

Izbirni predmeti so novi predmeti, namenjeni posebnim interesom oziroma sposobnostim dijakov, ali pa so dodatne ure obveznih predmetov kot priprava na maturo. V klasični gimnaziji so umeščeni v 3. in 4. letnik: v 3. letniku mora dijak izbrati enega ali dva izbirna predmeta v skupnem obsegu 4 ure na teden, v 4. letniku pa izbirne predmete oziroma priprave na maturo v skupnem obsegu najmanj 4 in največ 8 ur na teden.
Vsi izbirni predmeti se morajo izvajati po veljavnih učnih načrtih, priprave na maturo pa tudi v skladu z navodili predmetnih izpitnih katalogov.
V 3. letniku šola izvede najmanj 1 izbirni predmet več, kot je oddelkov v letniku programa.

Pri izvajanju medpredmetnih povezav in timskega pouka lahko šole prenašajo ure posameznih predmetov med zaporednimi letniki v obsegu do največ 35 ur v enem šolskem letu.

2. DELITEV DIJAKOV V SKUPINE

Letnik	Predmet	Izvajalec	Letno št. ur za vaje*	Število dijakov v skupini
1.	Biologija	učitelj	20	do 16
	Biologija	laborant**
	Kemija	učitelj	10	do 16
	Kemija	laborant**
	Fizika	učitelj	10	do 16
	Fizika	laborant**
	Informatika	učitelj	52	do 16
2.	Biologija	učitelj	10	do 16
	Biologija	laborant**
	Kemija	učitelj	10	do 16
	Kemija	laborant**
	Fizika	učitelj	10	do 16
	Fizika	laborant**
3.	Biologija	učitelj	10	do 16
	Biologija	laborant**
	Kemija	učitelj	10	do 16
	Kemija	laborant**
	Fizika	učitelj	10	do 16
	Fizika	laborant**
4.	Geografija	učitelj	12	do 16
	Biologija	učitelj	10	do 16
	Biologija	laborant**
	Kemija	učitelj	20	do 16
	Kemija	laborant**
	Fizika	učitelj	20	do 16
	Fizika	laborant**

* Vaje, pri katerih se dijaki delijo v skupine.
** Za laborante, ki sodelujejo pri vajah, pri katerih se dijaki delijo v skupine, ter pri demonstracijah in drugih vajah naravoslovnih predmetov se prizna 40 odstotkov ur biologije, kemije in fizike po izvedbenih predmetnikih gimnazijskih programih.

3. ZNANJE IZVAJALCEV

Smer in stopnjo izobrazbe ter druge pogoje, ki jih morajo izpolnjevati strokovni delavci v gimnazijskih programih, določa Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ter podzakonski akt.

Predmet	Izvajalec	Znanje izvajalcev s področja/področij
Slovenščina	učitelj	visokošolskega izobraževanja slovenščine
Matematika	učitelj	visokošolskega izobraževanja enopredmetne matematike ali dvopredmetne matematike s študijskim programom izpopolnjevanja iz matematike
Latinščina	učitelj	visokošolskega izobraževanja latinskega jezika s književnostjo
Tuji jezik
Angleščina	učitelj	visokošolskega izobraževanja angleščine
Francoščina	učitelj	visokošolskega izobraževanja francoščine
Italijanščina	učitelj	visokošolskega izobraževanja italijanščine
Nemščina	učitelj	visokošolskega izobraževanja nemščine
Ruščina	učitelj	visokošolskega izobraževanja ruščine
Španščina	učitelj	visokošolskega izobraževanja španščine
Grščina	učitelj	visokošolskega izobraževanja grščine
Zgodovina	učitelj	visokošolskega izobraževanja zgodovine
Športna vzgoja	učitelj	visokošolskega izobraževanja športne vzgoje
Glasba	učitelj	visokošolskega izobraževanja glasbene pedagogike, muzikologije ali kompozicije in glasbene teorije
Likovna umetnost	učitelj	visokošolskega izobraževanja umetnostne zgodovine, likovne pedagogike, slikarstva, kiparstva ali oblikovanja
Geografija	učitelj	visokošolskega izobraževanja geografije
Biologija	učitelj	visokošolskega izobraževanja enopredmetne biologije
Biologija	laborant	srednješolskega izobraževanja biologije
Kemija	učitelj	visokošolskega izobraževanja enopredmetne kemije
Kemija	laborant	srednješolskega izobraževanja kemije
Fizika	učitelj	visokošolskega izobraževanja enopredmetne fizike ali dvopredmetne fizike s študijskim programom izpopolnjevanja iz fizike
Fizika	laborant	srednješolskega izobraževanja fizike
Psihologija	učitelj	visokošolskega izobraževanja psihologije
Sociologija	učitelj	visokošolskega izobraževanja sociologije
Filozofija	učitelj	visokošolskega izobraževanja filozofije
Informatika	učitelj	visokošolskega izobraževanja informatike, računalništva, računalništva z matematiko, elektrotehnike, organizacije informacijskih sistemov, poslovne informatike ali kateregakoli področja s študijskim programom izpopolnjevanja iz računalništva in informatike
Umetnostna zgodovina	učitelj	visokošolskega izobraževanja umetnostne zgodovine, likovne pedagogike, slikarstva, kiparstva ali oblikovanja
Umetnostna zgodovina (Umetnost na Slovenskem)	učitelj	visokošolskega izobraževanja umetnostne zgodovine, likovne pedagogike, slikarstva, kiparstva ali oblikovanja
Druge oblike vzgojno-izobraževalnega dela	Izvajalec	Znanje izvajalcev s področja/področij
Aktivno državljanstvo	učitelj	visokošolskega izobraževanja sociologije, filozofije, zgodovine, geografije ali politologije