A. SPLOŠNI DEL

1. IME IZOBRAŽEVALNEGA PROGRAMA

KLASIČANA GIMNAZIJA

2. CILJI IZOBRAŽEVALNEGA PROGRAMA

Splošni cilji gimnazije so opredeljeni v Zakonu gimnazijah.
Splošna gimnazija (v nadaljnjem besedilu: gimnazija) ima nalogo, da:

• na mednarodno primerljivi ravni posreduje znanje, potrebno za nadaljevanje izobraževanja v visokem šolstvu,
• razvija samostojno kritično presojanje in odgovorno ravnanje,
• posreduje znanje o slovenskem jeziku in književnosti, na območjih, ki so opredeljena kot narodnostno mešana, pa tudi o italijanskem oziroma madžarskem jeziku in književnosti, ter razvija sposobnost za razumevanje in sporočanje v knjižnem jeziku,
• vzpodbuja zavest o integriteti posameznika,
• razvija zavest o državni pripadnosti in narodni identiteti in vedenja o zgodovini Slovenije in njeni kulturi,
• vzgaja za odgovorno varovanje svobode, za strpno, miroljubno sožitje in spoštovanje soljudi,
• razvija in ohranja lastno kulturno tradicijo in seznanja z drugimi kulturami in civilizacijami,
• vzgaja za obče kulturne in civilizacijske vrednote, ki izvirajo iz evropske tradicije,
• razvija pripravljenost za vzpostavljanje svobodne, demokratične in socialno pravične države,
• vzbuja zavest odgovornosti za naravno okolje in lastno zdravje,
• razvija zavest o pravicah in odgovornostih človeka in državljana,
• razvija nadarjenosti in usposablja za doživljanje umetniških del in za umetniško izražanje,
• omogoča izbiro poklica,
• izobražuje za trajnostni razvoj in razvija ustvarjalnost, inovativnost in sprejemanje tveganj ter sposobnost načrtovanja in vodenja projektov za doseganje ciljev,
• spodbuja vseživljenjsko učenje, načrtovanje in vodenje kariere.

Poleg navedenih so cilji klasične gimnazije tudi, da:

• v izobraževalno osredje postavlja živo zanimanje za antiko in njeno usmerjenost v človeka kot odločujočo vrednoto, ki je udejanjena v vsakem posamezniku, ter zavzetost za svobodo misli,
• z diahronim pristopom, torej z obravnavanjem vseh pojavov v njihovem časovnem razvoju, v nasprotju s sedanjim prevladujočim sinhronim, spodbuja razvoj kritičnega mišljenja in presojanja, ki temelji na razumevanju vzročno-posledične povezanosti naravnih in družbenih pojavov skozi prostor in čas,
• s tem poudarjeno razvija razumevanje soodvisnosti znanj z različnih področij in obdobij ter zavest o interdisciplinarni kompleksnosti sveta in nedeljivi povezanosti sedanjosti s preteklostjo. Tako spodbuja tudi tolerantnost do drugačnosti in zavest pripadnosti skupnemu kulturnemu prostoru.

3. TRAJANJE IZOBRAŽEVANJA

Izobraževalni program gimnazije traja štiri leta.

4. VPISNI POGOJI

V gimnazijo se lahko vpiše, kdor je zaključil osnovnošolsko izobraževanje.

5. OBVEZNI NAČINI OCENJEVANJA ZNANJA

V tabeli so označeni (X) ali zapisani obvezni načini ocenjevanja znanja za posamezne predmete in druge oblike vzgojno-izobraževalnega dela. V primeru, da učni načrt ne določa obveznega načina ocenjevanja znanja, je vrstica tabele prazna.

6. POGOJI ZA NAPREDOVANJE IN DOKONČANJE IZOBRAŽEVANJA

6.1. Pogoji za napredovanje

Dijak napreduje v naslednji letnik, če je ob koncu šolskega leta pozitivno ocenjen iz vseh predmetov in je opravil vse obveznosti, ki jih določa izobraževalni program.

6.2. Pogoji za dokončanje

Za dokončanje izobraževanja mora dijak uspešno opraviti:

• obvezne predmete,
• izbirne predmete,
• druge oblike vzgojno-izobraževalnega dela in
• splošno maturo