OBVEZNE IZBIRNE VSEBINE


KAZALO

1. OBVEZNE IZBIRNE VSEBINE

1.1. Vsebine, obvezne za vse

1.2. Vsebine, obvezne za tip gimnazije

1.3. Vsebine po dijakovi prosti izbiri

1.4. Organizacija obveznih izbirnih vsebin

1.5. Priporočila izvajalcem

2. OBVEZNE IZBIRNE VSEBINE - OBVEZNE ZA VSE

2.1. Državljanska kultura

2.2. Knjižnična informacijska znanja

2.3. Kulturno-umetniške vsebine

2.4. Športni dnevi

2.5. Vzgoja za mir, družino in nenasilje

2.6. Zdravstvena vzgoja

3. OBVEZNE IZBIRNE VSEBINE - OBVEZNE ZA TIP GIMNAZIJE

3.1. Podjetništvo

3.2. Vsebine s projektnim delom

3.3. Poslovno komuniciranje

3.4. Ekologija

3.5. Branje partitur in dirigiranje

3.6. Ljudski plesi

3.7. Obiski koncertov in strokovnih seminarjev

3.8. Računalnik v glasbi

3.9. Obiski likovnih razstav

3.10. Tečaj fotografije

4. OBVEZNE IZBIRNE VSEBINE - VSEBINE PO DIJAKOVI PROSTI IZBIRI: (obvezna ponudba šole)

4.1.Logika

4.2. Medpredmetne vsebine z ekskurzijo, taborom itd.

4.3. Metodologija raziskovalnega dela

4.4. Obvladovanje tipkovnice

4.5. Prostovoljno socialno delo

4.6. Prva pomoč

4.7. Športni tabori in šole v naravi

4.8. Učenje za učenje

4.9. Verstva in etika

5. OBVEZNE IZBIRNE VSEBINE - VSEBINE PO DIJAKOVI PROSTI IZBIRI (obvezna ponudba klasične gimnazije)

5.1. Arheologija


1. OBVEZNE IZBIRNE VSEBINE

I.  Obvezne izbirne vsebine opredeljuje 33. člen zakona o gimnazijah.
II. Obvezne izbirne vsebine so dejavnosti, ki jih šola ponuja dijakom z veliko mero avtonomije, izvaja pa praviloma v strnjeni obliki. Zato obvezne izbirne vsebine ne smejo biti
  • niti predmeti
  • niti nadomestilo za pouk

  • niti s strogim učnim načrtom omejene dejavnosti.
  • III.  Obvezne izbirne vsebine v gimnaziji obsegajo skupaj 300 ur:
    v 1. letniku 90 ur,
    v 2. letniku 90 ur,
    v 3. letniku 90 ur in
    v 4. letniku 30 ur.
    IV. Obvezne izbirne vsebine se delijo na:      
    1. vsebine, obvezne za vse, 
    2. vsebine, obvezne za tip gimnazije,

    3. vsebine po dijakovi prosti izbiri.

    1.1. VSEBINE, OBVEZNE ZA VSE

    a)

    Državljanska kultura  
    najmanj 15 ur
    b)
    Knjižnična informacijska znanja  
    najmanj 15 ur
    c)     
    Kulturno-umetniške vsebine 
    najmanj 15 ur

    d)   

    Športni dnevi  
    najmanj 35 ur
    e)
    Zdravstvena vzgoja 
    najmanj 15 ur
    f) 
    Vzgoja za družino, mir in nenasilje 
    najmanj 15 ur
    skupaj                    
    najmanj 110 ur

    Te vsebine so v dogovorjenem minimalnem obsegu obvezne za vse tipe gimnazij.
    Izvede in/ali organizira jih šola. Šole lahko same določijo obliko in načine izvedbe. Vsebine so obvezne v navedenem obsegu, šola pa lahko po svoji presoji ponudi tudi obširnejše vsebine. Dijak mora do zaključka izobraževanja opraviti vse obvezne vsebine.

     

    1.2. VSEBINE, OBVEZNE ZA TIP GIMNAZIJE

    a. GIMNAZIJA (velja tudi za gimnazijo s slovenskim učnim jezikom in gimnazijo z italijanskem učnem jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri)
    Kulturno-umetniške vsebine z likovnega področja: 18 ur

    Kulturno-umetniške vsebine z glasbenega področja: 18 ur

    b. DVOJEZIČNA SLOVENSKO-MADŽARSKA GIMNAZIJA

    Kulturno-umetniške vsebine z likovnega področja: 35 ur
    Strokovna ekskurzija na Madžarsko: 40 ur

    c. KLASIČNA GIMNAZIJA
    Kulturno-umetniške vsebine z likovnega področja: 35 ur
    Kulturno-umetniške vsebine s področja glasbe: 35 ur
     
    d. TEHNIŠKA GIMNAZIJA
    Podjetništvo: 30 ur
    Dejavnosti s projektnim delom: 30 ur
     
    e. EKONOMSKA GIMNAZIJA
    Poslovno komuniciranje: 30 ur
    Dejavnosti s projektnim delom: 30 ur

    f. UMETNIŠKA GIMNAZIJA - glasbena smer
    (modul A):
    - Ekologija 35: ur
    - Računalnik v glasbi, tečaj branja partitur, obisk koncertov in strokovnih seminarjev (skupaj 25 ur)
    (modul B):
    - Ekologija: 35 ur
    - Obisk koncertov in strokovnih seminarjev  (skupaj 25 ur)
    (modul C):
    - Ekologija: 35 ur
    - Računalnik v glasbi, obisk koncertov in strokovnih seminarjev (skupaj 25 ur)

    g. UMETNIŠKA GIMNAZIJA - plesna smer
    - Ekologija: 35 ur
    - Ljudski plesi, obisk koncertov in strokovnih seminarjev (skupaj 25 ur)
     
    h. UMETNIŠKA GIMNAZIJA - likovna smer

    Obisk likovnih razstav, tečaj fotografiranja (skupaj 60 ur)

    i. UMETNIŠKA GIMNAZIJA - dramsko-gledališka smer
    Seznanitev dijakov z anatomijo govoril in higieno govora (skupaj 4 ure)

    Te vsebine so obvezne le za določen tip gimnazije. Šola lahko ponudbo oblikuje sama ali izbere iz kataloga Zavoda RS za šolstvo. Tako šola z izbiro ponudbe sooblikuje svojo lastno podobo in prepoznavnost.
    Dijak je do zaključka šolanja dolžan opraviti vsako od obveznih vsebin, predpisanih za določen tip gimnazije.
     

    1.3. VSEBINE PO DIJAKOVI PROSTI IZBIRI

    Dijaki  lahko prosto izbirajo:
    a. iz kataloga obveznih izbirnih vsebin, ki ga pripravi Zavod RS za šolstvo,
    b. iz kataloga obveznih izbirnih vsebin posamezne šole, ki ga šola priloži v letni delovni načrt.
    Šola določi nekatere vsebine iz obeh katalogov kot obvezno ponudbo šole.

    Šola je dolžna ponuditi oziroma organizirati tele vsebine:

    Logika najmanj 15 ur
    Medpredmetne vsebine z ekskurzijo, taborom itd. najmanj 15 ur
    Metodologija raziskovalnega dela  najmanj 15 ur
    Obvladovanje tipkovnice najmanj 15 ur
    Prostovoljno socialno delo najmanj 15 ur
    Prva pomoč najmanj 15 ur
    Športni tabori in šole v naravi  najmanj 15 ur
    Učenje za učenje najmanj 15 ur
    Verstva in etika najmanj 15 ur
    Arheologija (velja le za klasično gimnazijo) najmanj 15 ur
    Teme iz dramsko-gledaliških, glasbenih, likovnih in gibalnih področij (le za dramsko-gledališko smer umetniške gimnazije) najmanj 15 ur

    Te vsebine mora šola obvezno ponuditi - najmanj v predstavljenem obsegu, izvaja pa jih, če se prijavi (po normativih za oblikovanje skupin) dovolj dijakov. Vsebine so obvezne za šolo kot organizatorja oziroma ponudnika, za dijaka pa ne. Šole lahko same določijo obliko in načine izvedbe. Šola lahko po svoji presoji ponudi tudi vsebine v večjem obsegu.

    Če dijaki ne izberejo vsebin iz obvezne ponudbe šole, morajo do predpisanega števila ur izbirati druge vsebine iz kataloga šole ali kataloga Zavoda RS za šolstvo.

    1.4. ORGANIZACIJA OBVEZNIH IZBIRNIH VSEBIN

    1.5. PRIPOROČILA IZVAJALCEM

    2. OBVEZNE IZBIRNE VSEBINE - OBVEZNE ZA VSE

    2.1. DRŽAVLJANSKA KULTURA

    CILJI

    VSEBINA

    1. Ustavna ureditev Republike Slovenije:
    - gospodarska in socialna razmerja;
    - državna ureditev: državni zbor, državni svet, predsednik rep., vlada, sodstvo;
    - ustavnost in zakonitost;
    - človekove pravice in svoboščine v ustavi RS.
     
    2. Država:
    - opredelitev moči in oblasti
    - politične stranke, interesne skupine, nevladne organizacije….
    - legalnost in legitimnost
    - suverenost države
    - pravna država
    - državljanstvo
     
    3. Posameznik, družba, država
    - vprašanja človekovih pravic in svoboščin
    - politična svoboda
    - konflikt med parcialnimi in večinskimi interesi; smisel državne/občinske regulacije; poštenje; tolerantnost; narodna identiteta; patriotizem.
     
    4. Politični sistemi
    - delitev oblasti: izvršna, zakonodajna, sodna
    - tipi političnih sistemov
    - demokracija
    - parlamentarizem, predstavništvo
    - volitve, volilni sistemi, volilno vedenje
    - opozicija
    - politična kultura, (nepotizem, provizije, korupcija)
     
    5. Ekonomski sistem Republike Slovenije
    - pojem podjetje, javni zavod….
    - temeljna razmerja, značilna za ekonomski sistem RS
    V predpisanem obsegu (15 ur) je obvezno obravnavati tri od navedenih tem. Učitelj skupaj z dijaki izbere, katere. Ostale teme se lahko izvajajo v okviru dijakove proste izbire (dodatna ponudba šole).
     

    METODE DELA

    - projektno delo (razvijanje funkcionalnih znanj);
    - skupinske diskusije;
    - različne dejavnosti, povezane s širšo in lokalno skupnostjo;
    - sodelovanje pri delovanju šolskega parlamenta, šolskem časopisu...;
    - predavanja za učence, njihove učitelje in starše.
    Metode dela v okviru vsebine državljanska kultura ne smejo biti toge, ampak odprte in dinamične.
    Komunikacija pri pouku državljanska kultura je več kot golo posredovanje znanja. Demokratičnega vedenja se najbolje naučimo v demokratičnem okolju, ki spodbuja enakopravno sodelovanje, tako da učenci lahko odkrito povedo svoje mnenje in o njem razpravljajo.
    Pri tem gre za nenehno strukturiranje, usmerjanje in prilagajanje učnega procesa danostim, ki jih sestavljajo učenci, socialno okolje in učitelj.
    Zavedati se moramo, da je državljanska kultura le eden od socializacijskih dejavnikov in zato ne more v celoti prevzeti odgovornosti za širše družbene procese. Hkrati pa se tudi ne more izogniti odgovornosti za uresničevanje demokratičnih vrednot v šolski praksi in družbi.

    OBLIKE IZVAJANJA

    Model vsebin državljanska kultura je odprte narave. Odprtost se kaže pri izbiri snovi, v odprtost časovne razporeditve, v odprtosti učnega prostora, saj sega čez šolske zidove v samo življenje.
    To je potrebno zaradi obsega in kompleksnosti vsebin in načina dela.

    Potrebno je razviti celostni pristop. Učinkovitost obvezne izbirne vsebine je odvisna tudi od korelacij s predmeti. V okviru državljanske kulture lahko učitelj bogati vsebine v povezavi s sociologijo, zgodovino, filozofijo, slovenskim jezikom, geografijo (interdisciplinarnost).

    TRAJANJE

    15 ur

    IZVAJALCI

    To področje poučujejo in vodijo učitelji z visoko izobrazbo sociološke, politološke, filozofske ali pravne smeri z ustrezno pedagoško izobrazbo; poleg predpisane kvalifikacije se zahteva še izpopolnjevanje učitelja na tečajih za poučevanje vsebin državljanske kulture. Če tako usposobljenih izvajalcev ni mogoče zagotoviti dovolj, lahko sodelujejo učitelji z ustreznimi izkušnjami ali drugimi strokovnimi referencami.


    2.2. KNJIŽNIČNA INFORMACIJSKA ZNANJA  

    CILJI

    VSEBINE

    Dijaki spoznavajo (v povezavi z obravnavanimi temami):
    1. lokacije informacij (možnost za tekoče informiranje o publikacijah, lokacije kot viri informacij, tekoče seznanjanje z novostmi, knjižnice in specializirane informacijske službe);
    2. referenčno literaturo, (periodika, katalogi, sistemi za iskanje informacij v online podatkovnih zbirkah);
    3. tiskane in netiskane vire (vsebinska klasifikacija, sestave - bibliografska struktura, uporabnost, orodja, sistemi);
    4. uporabnost informacijske tehnologije.

    Dijak spoznavajo postopke poizvedovanja in raziskovanja:

    DIDAKTIČNA PRIPOROČILA

    Uporabo teh vsebin je treba vključiti v pouk. Učitelj, strokovnjak za posamezna predmetna področja, dela skupaj s knjižničarjem, strokovnjakom za organizacijo in pridobivanje informacij. Upoštevata splošne cilje predmeta.
    Vsebine se poučujejo v predmetni učilnici, knjižnici, specializirani računalniški učilnici ali zunaj šole - v drugi knjižnici, muzeju itd.
    Primerno je delo v dvojicah in skupinah. Pri porazdelitvi določenih nalog je dobro upoštevati dijakove interese. Pri skupinskem delu upoštevamo poleg interesov tudi sposobnosti, da bo motivacija večja in bo uspešen oziroma nagrajen tudi manj sposoben dijak. Knjižničar naj bo učiteljev konzultant pri preverjanju knjižničnih informacijskih spretnosti in znanja.

    IZVAJALEC

    knjižničar (s knjižničarsko izobrazbo visoke stopnje) v sodelovanju z učiteljem predmeta;

    materialne zahteve:


    TRAJANJE
     15 ur


    2.3. KULTURNO-UMETNIŠKE VSEBINE

    CILJI

    Kulturno-umetniške vsebine vključujejo in povezujejo dejavnosti v glasbi, likovni dejavnosti, filmski, plesni, gledališki dejavnosti in besedni umetnosti ter dejavnosti spoznavanja in ohranjanja naravne dediščine.
    S tem širijo splošno izobrazbo dijakov.


    VSEBINE

    Poleg rednega kulturno-umetniškega dela v skupinah šola vključi v ta okvir organizirane obiske kulturnih prireditev, prikaz rezultatov kulturne dejavnosti šole ter spoznavanje kulturne dediščine v ožjem in širšem okolju:

    METODE DELA

    IZVAJALCI

    učitelji, ki so usposobljeni za poučevanje različnih zvrsti umetnosti (besedne, filmske, glasbene, gledališke, likovne, literarne, plesne itd.) oziroma vsebin s področja naravne dediščine

    TRAJANJE

    15 ur

     

    2.4. ŠPORTNI DNEVI

    IZHODIŠČA

    Športni dnevi so množične celodnevne športne dejavnosti, ki imajo pomembne vzgojno-izobraževalne učinke. Smiselno morajo biti razporejeni v vsem letu in namenjeni vsem dijakom. Njihov osnovni namen je fiziološka učinkovitost, poučnost, sprostitev in zabavnost. Posebno pomembno je sodelovanje med dijaki in učitelji celotnega učiteljskega zbora.
    Svetovne usmeritve dajejo prednost dejavnostim v naravi, pri tem pa je poudarjeno človekovo prilagajanje naravi in ne nasprotno. Eden osrednjih vzgojno-izobraževalnih namenov šolske športne vzgoje je privzgojiti trajne športne navade, zato mora šola posvetiti ustrezno pozornost tudi vsebinam, ki potekajo v naravi. Te vsebine so največkrat takšne, da jih ni mogoče realizirati pri rednem vzgojno-izobraževalnem delu, ki poteka po urniku, ampak le v obliki športnih dni, športnih dopoldnevov in popoldnevov, tečajev, šol v naravi.
    Zato naj bodo športni dnevi namenjeni predvsem dejavnostim v naravi (pohod, orientacija, kolesarjenje, zimski športi ipd.) in ne vsebinam, ki jih je mogoče obravnavati pri rednih urah športne vzgoje vse leto v zaprtih prostorih.
    Športni dnevi morajo biti vsebinsko pestri, s primerno stopnjo gibalne obremenitve in  povezani z naravoslovnimi, kulturnimi in ekološkimi dejavnostmi. Športni dnevi v naravi dajejo obilo možnosti, da športne vsebine obogatimo z vsebinami drugih predmetnih področij (biologija, zemljepis, zgodovina, slovenski jezik, fizika, kemija...), zato je smiselno v pripravo pritegniti tudi učitelje teh predmetov.
    Posebno pozornost je treba posvetiti ekološki vzgoji in ozaveščanju dijakov, smiselno pa lahko dejavnosti povežemo tudi z vsebinami zdravstvene vzgoje.
    Mogoče je kombinirati različne dneve dejavnosti (športni in kulturni dan, športni in naravoslovni dan), vendar morajo biti vsebine take, da se dopolnjujejo in da hkrati dosežemo cilje tako enega kot drugega področja.

    CILJI

    NAČINI IZVEDBE

    V vsakem letniku imajo dijaki obvezno najmanj dva športna dneva, v četrtem letniku je obvezen eden. Priporočljivo je, da športni dan ne traja manj kot pet ur. Šola lahko organizira več športnih dni, kot je obvezno.
    Vsaj trije športni dnevi naj potekajo v naravi;  vsaj eden naj bo namenjen pohodništvu, drugi športni dan naj bo pozimi (zimske dejavnosti: drsanje, smučanje, tek na smučeh, sankanje, pohod, igre na snegu), na tretjem pa se naj dijaki seznanijo z različnimi aerobnimi dejavnostmi v naravi (orientacija, kolesarjenje, veslanje, kajakaštvo...). Na vsakem športnem dnevu lahko ponudimo tudi več dejavnosti glede na interese in sposobnosti dijakov, možnosti okolja, vremenske razmere. Vsebine naj bodo diferencirane in prilagojene različnim sposobnostim dijakov.
    Predlagamo, naj bo en športni dan namenjen medrazrednim tekmovanjem v različnih športnih igrah ali atletskem mnogoboju. Tekmovanja naj imajo prilagojena pravila, ki omogočajo dejavnost vseh dijakov glede na njihove sposobnosti, prednost pa naj imajo tekmovanja skupin. Pri tem naj bo poudarjen dosežek skupine in ne posameznika. En športni dan naj bo namenjen seznanjanju dijakov z različnimi novimi športi (različne oblike aerobike, seznanjanje z različnimi plesnimi zvrstmi, jahanje, lokostrelstvo, borilni športi, hokej na travi, rugby, softball, tenis, squash...) ali športi, ki jih ne moremo izpeljati med rednim poukom športne vzgoje (plavanje in druge dejavnosti v vodi). Zaželena je kombinacija različnih dejavnosti (npr.: jahanje, lokostrelstvo, hokej na travi; ples, aerobika, plavanje; tenis, squash, borilni športi...).
    Vsebina športnega dne mora biti zanimiva, ker bomo le-tako dijake pritegnili in motivirali za dalj časa trajajočo obremenitev. Poudarjeno naj bo sodelovanje dijakov, ne pa storilnost ali tekmovalnost za vsako ceno. Dijaki se morajo vrniti s  športnega dne zadovoljni, ker jim bomo le tako oblikovali pozitiven odnos do športa, narave in zdravega življenja.

    OBLIKE IN METODE DELA

    Športni dan mora biti organiziran tako, da bodo dejavni vsi dijaki. Razdeljeni naj bodo v manjše homogene skupine, tem pa je treba ponuditi različne vsebine in obremenitev glede na sposobnosti dijakov. Če je v ospredju medsebojna pomoč dijakov, naj bodo skupine heterogene.
    Če se odločimo za tekmovalno obliko, naj dijak tekmuje sam s seboj ali pa naj bo tekmovanje skupinsko. Športni dan naj ne bo tekmovanje v klasičnem smislu, tako da bi bil zmagovalec le eden. Obseg in intenzivnost naj si vsak odmerja sam ali pa pravila prilagodimo tako, da stopnja razvitosti gibalnih sposobnosti ne odloča o kakem razvrščanju ali vključevanju oziroma izključevanju posameznikov. Tako lahko dijakom tudi dovolimo, da sami izberejo dolžino proge (kolesarjenje, orientacija, tek na smučeh...), zmagovalci pa so vsi, ki pridejo na cilj. Prav tako na planinskem pohodu ponudimo več različnih končnih ciljev ali pa naj se dijaki povzpnejo na isti cilj po različno zahtevnih poteh.
    Tekmovanje lahko obogatimo tudi tako, da o dosežku ne odločajo le gibalne sposobnosti dijakov, temveč dejavnost popestrimo z reševanjem vprašanj z različnih področij, pravilni oziroma napačni odgovori pa vplivajo na uvrstitev. Nagradimo lahko tudi izvirne rešitve določenih problemov, ki jih dijaki rešujejo med posamezno dejavnostjo.
    Če organiziramo tekmovanje v športnih igrah, naj bo dejavnost zasnovana tako, da so pravila prilagojena (igralni čas naj bo razdeljen na tretjine ali četrtine, vsak dijak pa mora igrati vsaj v dveh tretjinah ali četrtinah; sestavimo lahko tudi manjše ekipe; razredi ali ekipe  naj igrajo po sistemu vsak z vsakim). Posebno pozornost posvetimo tudi sestavi ekip. Ekipe naj bodo heterogene; posebej pazimo na razporeditev manj sposobnih dijakov. Če tekmovanje organiziramo na različnih ravneh zahtevnosti, sestavimo homogene ekipe.
    Dijaki lahko pomagajo tudi kot organizatorji (sodniki, zapisnikarji, demonstratorji, merilci...), vendar jim je treba naloge razdeliti tako, da bodo dela opravljali le krajše časovno obdobje. Za organizacijo usposobimo predvsem dijake, ki so v celoti ali delno opravičeni pouka športne vzgoje.
    Dijaki si tekmovanja sošolcev tudi ogledajo, namen pa je predvsem navajanje na kulturno spremljanje športnega dogodka.

    IZVAJALCI

    profesorji športne vzgoje

    TRAJANJE

    35 ur


    2.5. VZGOJA ZA MIR, DRUŽINO IN NENASILJE

    CILJI

    VSEBINA

    1. Agresivnost človekove narave

    2. Procesi socializacije in nenasilje:

    3. Kultura miru
    Dijaki naj dojamejo razsežnosti univerzalnih vrednot človeštva:

    TRAJANJE 

    15 ur

    METODE DELA

    Metode dela ne smejo biti stroge, toge, racionalne, ampak prilagodljive, dinamične in emocionalno obarvane.Tako zastavljeno delo spodbudi razvijanje ustvarjalnosti pri vseh udeležencih v vseh fazah;

    Treba je razviti celosten pristop. Učinkovitost izbirnega predmeta je odvisna tudi od korelacij med predmeti. Pri tem je pomembno timsko delo. V okviru vzgoje za mir, družino in nenasilje lahko učitelj bogati vsebine s  povezavami znotraj: sociologije, filozofije, psihologije, zgodovine, zdravstvene vzgoje, likovne vzgoje …


    OBLIKE IZVAJANJA

    Ker je model vsebin vzgoje za mir in nenasilje odprt, omogoča upoštevanje različnih dejavnikov in principe nazornosti, postopnosti, aktualnosti …
    Odprtost se kaže pri izbiri snovi, ki sega čez meje posameznih učnih predmetov (upoštevanje interesov učencev), v urnikih, tako da se ne omejujejo samo na časovno omejene učne ure, in v odprtosti učnega prostora, saj lahko sega čez šolske zidove v samo življenje.
    To je potrebno zaradi obširnosti in kompleksnosti vsebin in načina dela. Ta se razlikuje od drugih tako glede metod kot oblik izvajanja. Poudarek je na samostojnem delu učencev, posvetovanju z učiteljem in diskusijah z njim. Za te vsebine ni predvideno ocenjevanje.
    Za netradicionalni pristop je potrebno ustvariti sproščeno socialno ozračje, ki omogoča in spodbuja enakopraven položaj in medsebojno spoštovanje vseh udeležencev v njem.
    Tu se skrivajo inovativne možnosti šole in pouka, pa tudi ustvarjalni in inovativni postopki učiteljev in učencev v udejanjanju vzgojno-izobraževalnih nalog obveznih izbirnih vsebin, to pa lahko  vpliva na prepoznavnost šole.
    Obvezne izbirne vsebine vzgoja za mir, družino in  in nenasilje z obsegom najmanj 15 ur so lahko tudi osnova za izvajanje  drugih projektov, ki so povezani z izkušenjskim  učenjem.

    IZVAJALCI

    Za poučevanje vsebin vzgoja za mir, družino in nenasilje  mora imeti izvajalec visoko izobrazbo družboslovne smeri.


    2.6. ZDRAVSTVENA VZGOJA 

    CILJI

    Cilj vzgoje za zdravje v srednji šoli je posredovati dijakinjam in dijakom znanja in veščine, potrebne za dosego in vzdrževanje zdravja.

    VSEBINE

    1. Koncepti zdravja
     
    Medicinski, filozofski, kulturološki, psihološki in drugi koncepti zdravja, z dodatnim poudarkom na zgodovinskem spreminjanju razumevanju zdravja in zdravega načina življenja, ter na medkulturnih razlikah.
     
    2. Mladostništvo in zdravje
     
    Telesni, duševni in socialni razvoj od rojstva do smrti. Odnos do telesa, razlike med spoloma. Kaj ogroža zdravje pri mladostnikih. Odnos do življenja in smrti. Preprečevanje avtoagresivnosti in heteroagresivnosti.

    3. Življenjski stili, življenjske razmere in kultura
     
    Uravnotežena prehrana. Telesna dejavnost. Pomen okolja za zdravje (naravno okolje, lokalno okolje, šola in delovno okolje, onesnaženost in hrup, preventivno delo v skupini). Odgovoren odnos do kajenja, alkohola in drog (seznanitev z dejstvi, preprečevanje, soočanje s pritiski in vplivi vrstnikov, spodbujanje odgovornosti in samostojnosti, pogovor o zgodovinskih, kulturnih in ekonomsih vplivih na pojav drog). Obvladovanje stresov. Spolnost in medosebni odnosi. Načrtovanje družine. Nosečnost in porod. Spolna zloraba, nadlegovanje in pornografija. Spolno prenosne bolezni in preprečevanje. Spolna usmerjenost.

    4. Zdravstveno stanje v Sloveniji
     
    Pričakovana življenjska doba. Rodnost, umrljivost in glavni zdravstveni problemi. Nalezljive bolezni. Kronične bolezni. Duševne motnje. Travmatizem. Promocija zdravja in zdravstvena vzgoja.

    5. Zdravstveno varstvo

    Pravice in dolžnosti v zvezi z zdravjem. Zdravstvena dejavnost in dostopnost. Zdravilstvo. Predstavitev, načini uporabe, dostopnost z informacijami o tem, kdaj in kje je možno priti do storitev in programov. (Med drugim naj dijaki in dijakinje dobijo konkretne informacije o dostopnosti kontracepcije, pomoči v stiski, telefonih SOS itd.)

    TRAJANJE IN OBLIKE IZVAJANJA

    Zdravstvenovzgojne vsebine naj potekajo strnjeno, v obsegu 15 ur.

    IZVAJALCI

  • visoka izobrazba: prof. zdravstvene vzgoje;
  • visoka izobrazba: končan VŠ program zdravstvena nega s pridobljeno visoko izobrazbo pedagoške, organizacijske ali sociološke smeri;
  • visoka izobrazba: naravoslovne ali družboslovne smeri s končanim postdiplomskim programom iz socialne medicine ali izpopolnjevanja iz zdravstvene vzgoje s pridobljeno pedagoško-andragoško izobrazbo, npr. doktor medicine, dipl. biolog, dipl. psiholog, profesor športne vzgoje
  •  

    3. OBVEZNE IZBIRNE VSEBINE - OBVEZNE ZA TIP TEHNIŠKE GIMNAZIJE

    3.1. PODJETNIŠTVO

    Podjetništvo kot izbirna vsebina je namenjen dijakom, ki želijo razvijati sposobnosti za oblikovanje svojih poslovnih zamisli. Dijaki pri teh vsebinah spoznavajo osebne podjetnostne zmožnosti in sposobnosti za poklicno uveljavljanje v tržnem gospodarstvu.
     

    OPIS

    Dijaki skupinsko v obliki projektnega dela razvijajo poslovne zamisli, jih preverjajo v resničnem poslovnem okolju, oblikujejo poslovne načrte in pripravljajo javne predstavitve teh zamisli.

    CILJI

    Dijaki razvijajo sposobnosti za skupinsko in projektno delo, oblikovanje in preverjanje svojih poslovnih zamisli, podjetniškega ravnanja in javnega  nastopanja in spoznavajo

    Dijaki s skupinskimi vajami spoznavajo in razvijajo:

    Dijaki :

    VSEBINE

    osnove podjetništva: osebne lastnosti, skupinsko delo, spretnosti vodenja
    podjetniške lastnosti;
    razvijanje idej: iskanje novih zamisli, poslovne zamisli, poslovne priložnosti, reševanje problemov, odločanje;
    načrtovanje: trženjski splet, tržna konkurenca, oglaševanje, stroški za poslovanje, prihodki, odhodki, finančne projekcije, izkazi uspešnosti, poslovni načrti;
    predstavitev: grafične predstavitve, javni nastop, retorika.

    DIDAKTIČNI NAPOTKI 

    Pri izbirnih vsebinah iz podjetništva učitelj predvsem spodbuja dijake k samostojnemu in ustvarjalnemu delu, pri tem pa uporablja aktivne  metode pouka v obliki igranja vlog in skupinskih projektov. Samostojne skupinske naloge spodbujajo dijake k ustvarjalnemu in inovativnemu delu, ki  poteka tako v šoli kot zunaj nje. Pri iskanju poslovnih zamisli se dijaki povezujejo s poslovnim okoljem (podjetja, banke, podporne mreže za podjetništvo) in podjetniškimi strokovnjaki.
    Pri projektnem delu, predvsem pri pripravi poslovnih načrtov, dijaki samostojno zbirajo informacije in vključujejo v svoje delo nasvete strokovnjakov z različnih področij; ti tako pomagajo pripraviti poslovne načrte.
    Pri zbiranju tržnih in drugih informacij, pomembnih za oblikovanje poslovnih načrtov, pripravi pisnih izdelkov, grafičnem oblikovanju poslovnih načrtov in predstavitev poslovnih načrtov, dijaki uporabljajo sodobno informacijsko tehnologijo.

    TRAJANJE

    30 ur

    IZVAJALCI

    Izbirne vsebine podjetništva lahko poučuje, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja in ima opravljen 24-urni seminar za poučevanje podjetništva.

    MATERIALNE ZAHTEVE

    Za izvedbo izbirnih vsebin mora šola zagotoviti projektnim skupinam uporabo sodobne informacijske tehnologije z orodji za pripravo anketnih vprašalnikov, promocijskih gradiv, za zbiranje poslovnih informacij, pripravo poslovnih načrtov in predstavitev poslovnih zamisli.

     

    Obvezne izbirne vsebine - obvezne za tip tehniške in ekonomske gimnazije

    3.2. VSEBINE S PROJEKTNIM DELOM

    CILJI

     

    VSEBINE

    Medpredmetno, večpredmetno ali predmetno obarvane teme. Veliko vlogo pri izbiri teme imajo dijaki, ki so avtorji projekta.

     

    METODE, OBLIKE IN TEHNIKE DELA

    Načrtovanje
    Aktivne metode dela (viharjenje idej, razprava, konferenca, terensko delo, ekskurzija, navezovanje stikov z okoljem, iskanje in študij različnih zunajšolskih virov, intervju, anketa, simulacija, igra vlog, reševanje problemov, skupinsko delo, praktično delo, študij primera, raziskovalno delo, tabor, predstavitev projekta javnosti - plakat ali nastop itd.).
    Povzemanje.
    Vrednotenje.

    IZVAJALCI

    učitelj katerega koli predmeta z opravljenim 16-urnim seminarjem iz projektnega dela ali poučevanja podjetništva.

    TRAJANJE 
    30 ur


    Obvezne izbirne vsebine - obvezne za tip ekonomske gimnazije

    3.3. POSLOVNO KOMUNICIRANJE

    CILJI

     Dijaki

    VSEBINE

    DIDAKTIČNI NAPOTKI

    Pri izbirnih vsebinah iz poslovnega komuniciranja dijaki s praktičnimi vajami in nastopi razvijajo sposobnosti za uglajeno, natančno, ažurno pisno in ustno sporazumevanje in posredovanje sporočil. Dijaki samostojno sestavljajo vljudnostna pisna in ustna besedila, pripravijo in vodijo diskusije, debate in javne nastope, jih analizirajo, utrjujejo uglajeno govorjenje in razvijajo učinkovito poslovno sporazumevanje. Z igro vlog vadijo situacijo ustne reklamacije.

    IZVAJALCI

    Izbirne vsebine poslovne komunikacije lahko poučuje učitelj, ki ima znanja s področja retorike in poslovnega komuniciranja.
    Materialne zahteveza izvedbo izbirnih vsebin mora šola zagotoviti prostor za vaje in javno nastopanje dijakov.

    TRAJANJE

    30 ur

    Obvezne izbirne vsebine - obvezne v glasbeni in plesni smeri umetniške gimnazije

    3.4. EKOLOGIJA 

    CILJI 

    Dijaki spoznajo:
    - odnose med živimi bitji in njihovim okoljem,
    - načine onesnaževanja vode, kopnega in zraka,
    - vpliv tehnologij, tehnik in drugih dejavnosti na okolje,
    - vpliv sodobnega gospodarjenja na naravne ekosisteme.
    Dijaki oblikujejo pozitiven odnos do narave.
    Dijaki se zavedo svoje potrebe po ekološko ustreznem ravnanju z okoljem.

    VSEBINE

    1. Uvod
    2. Ekosistemi
    - osnovne ekološke enote:
    - ekologija populacij,
    - človeška populacija,
    - kompleksnost prehranjevalnih odnosov,
    3. Kopno:
    - gozd,
    - antropogeni ekosistemi.
    4. Voda
    5. Zrak
    6. Varstvo narave in naravne dediščine

    NAČIN IZVEDBE

    Ekološke vsebine načrtuje učitelj biologije v sodelovanju z učitelji strokovnih teoretičnih predmetov v obsegu načrtovanih ur. Ekosisteme preučujemo v širši in ožji okolici. Obravnave teoretskih vsebin so dopolnjene s praktičnim in terenskim delom. Dijaki pridobivajo nova znanja z neposrednim opazovanjem pojavov v bližjih naravnih in antropogenih ekosistemih.

    TRAJANJE

    35 ur

    IZVAJALCI

    Učitelji z naravoslovno ali družboslovno izobrazbo z ustreznimi znanji s področja ekologije. Poleg predpisane kvalifikacije se zahteva še izpopolnjevanje učitelja na tečajih za poučevanje ekoloških vsebin.

     

    Obvezne izbirne vsebine - obvezne za modul A glasbene smeri umetniške gimnazije

    3.5. BRANJE PARTITUR IN DIRIGIRANJE

    CILJI

  • razvijanje tehnike branja in igranja partitur,
  • uvajanje v osnove transpozicije,
  • natančno spoznavanje pojmov: dinamika, agogika, artikulacija in uporaba le-teh v praksi,
  • praktično spoznavanje glasbenih oblik (A, B, A, sonatna oblika itd.),
  • branje in igranje lažjih partitur s C-ključi, priredbe ljudskih pesmi, umetnih pesmi in lažjih orkestralnih partitur,
  • spoznavanje osnovnih veščin dirigiranja,
  • razvijanje zanimanja za dirigiranje in osvajanje osnov za začetek in nadaljevanje dela dirigenta z različnimi glasbenimi skupinami,
  • dirigiranje naštudiranih skladb sošolcem v razredu in šolskem pevskem zboru,
  • dijaki spoznajo obsege, registre in tehnične značilnosti pevskih glasov in inštrumentov v orkestru.

  • VSEBINE

    a. Dvoglasne do večglasne zborovske partiture (izbrane skladbe od 16. do 20. stol., Grlica, Naši zbori), ljudske pesmi, preproste instrumentalne partiture (npr. začetki in 3. stavki lažjih Haydnovih ali Mozartovih simfonij);

  • dijak igra vse glasove;

  • en glas poje, drugega igra (vse kombinacije);

  • poje, igra in dirigira (za klavirjem);

    Ko obvlada ritem in melodijo, naj samostojno oblikuje frazo.

  • b. Lažje skladbe (lahko tudi tehnične etude, npr. Czernyjeve); dijaki igrajo na klavir; deloma ali v celoti naj jih transponirajo v različne (tudi težavnejše) tonalitete.

    c. Da bi spodbudili učni proces, lahko učitelj določi dijake, da doma pripravijo tehtne in obširne prispevke z različnimi temami (dinamika, agogika, artikulacija, slovenski dirigenti, notna pisava v določenih obdobjih itd.); pri pouku jih skupno predelajo in osvojijo.

    d. Osnovne glasbene oblike, tematski material, modulacije naj dijaki sproti spoznavajo, ko skladbe igrajo.

    e. Učitelj naj dijake opozori, da različne ključe BEREMO, ne pa transponiramo. Za urjenje branja starih ključev priporočamo učbenik:

    O.Nagy: Partitura-olvasas (Budimpešta, 1975) ali Kreuzburg:

    Partiturna igra. Omejimo se na altovski, tenorski in sopranski ključ.

    Chorubungen der Munchener Musikschule Franza Wullnerja.


    f. Zgodovina dirigiranja

    Osnovne veščine dirigiranja (drža rok in telesa, taktovski načini, vzmah,

    korone, menjava takta). Uporabljamo lahko priročnike in učbenike: R.Gobec: Dirigiranje, F.Lhotka, H.Swarovski: Wahrung der Gestalt ali H.Scherchen: Lehrbuch des Dirigierens.

    g. Individualno dirigiranje lahkih enoglasnih skladbic (priporočamo zbirko: Prek sveta odmeva pesem). Dijak dirigira, ostali pojejo. Pazimo na nastop dirigenta, disciplino "zbora", koncentracijo pred začetnim gibom in profesionalen potek skladbe. Enoglasnim ljudskim pesmim iz navedene zbirke dodamo glasove v smislu ljudskega petja (“naprej”, “čez”, “basiranje”) Dijaki dirigirajo zborovske skladbe, ki so jih prej naštudirali s pomočjo partiturne igre najprej sošolcem iz razreda, nato šolskemu zboru.

    Zanimanje za dirigiranje razvijamo tudi :

  • s hospitacijami pri vseh vrstah zborov,

  • s hospitacijami pri delu z instrumentalnimi skupinami in orkestri,

  • z obiski in analizami revij in koncertov,

  • z gledanje video posnetkov znanih glasbenikov,

  • s poslušanje kvalitetnih avdio posnetkov,

  • z obiski strokovnih srečanj in dirigentskih seminarjev.

  • DIDAKTIČNO METODIČNA NAVODILA

    Vsebine potekajo v okviru obveznih izbirnih vsebin. Karkoli dijak igra ali dirigira, naj prej poje - solfeggira, da bo glasbo miselno usvojil in slišal v sebi, šele potem naj se začne izvajanje.

    POGOJI ZA IZVEDBO

    IZVAJALCI

    Vsebine lahko poučuje akademski glasbenik - dirigent ali profesor glasbe z ustreznimi dirigentskimi izkušnjami.

    Materialne zahteve

    Posebna učilnica za skupinski pouk, klavir ali pianino, metronom, avdio-video, tabla z notnim črtovjem.

     

    TRAJANJE

    V modulu A glasbene smeri umetniške gimnazije 25 ur skupaj z vsebinama računalnik v glasbi in obiski koncertov in strokovnih seminarjev. Razmerje med obsegi teh treh vsebin določi šola.


    Obvezne izbirne vsebine - obvezne za plesno smer umetniške gimnazije

    3.6. LJUDSKI PLESI

    CILJI

    Dijaki:

  • spoznajo plesno izročilo naših rodov,
  • pri teoretičnem delu dijaki spoznajo ljudski ples, kulturno - političnimi in gospodarsko - socialnimi značilnostmi, ki so vplivale na razvoj ljudskega plesa, predvsem pa z njegovo vlogo v vsakdanjem življenju,
  • se naučijo posameznih plesnih tipov
  •    (vsebinske, stilne in glasbene značilnosti).

     

    VSEBINE

    Slovenski ljudski plesi - teoretični del
    Pojem ljudski ples (opredelitev in kratek oris zgodovinskega razvoja ljudskega plesa, razmerje do drugih plesnih zvrsti, ljudski  ples danes - folklorne skupine, scenske predstavitve, priredbe in  obdelave)
    Slovenski ljudski ples (viri za zgodovino slovenskega ljudskega plesa, tipološka razvrstitev slovenskega ljudskega plesnega izročila, oblikovane in stilne značilnosti, vloga v življenju slovenskega človeka)
    Slovenski ljudski plesi - praktični del
    Najznačilnejši motivi slovenskega ljudskega plesa
    Učenje ljudskih plesov posameznih slovenskih pokrajin:

    Gorenjska in Dolenjska:

    Rezija:

    - kovtre šivat

    - rezijanski ples

    - štajerič

    Prekmurje:

    - mrzulin

    - tojka

    - ta požugana

    - tkalečka

    - ta potrkana

    - šamarjanka

    - ta poskočna

    - šoštarska

    - plesne igre

    - po zelenoj trati

    - točak

    Štajerska:

     

    - pobreška polka

    Koroška:

    - kosmatača

    - prvi rej

    - ples kurenta

    - mazurka

    - čindara

     

    Bela krajina:

    Primorska:

    - metliško bredje

    - stara polkica

    - predgrajski most

    - depaši

    - pobelelo pole

    - šaltin

    - na trumf

    - trentarska

    - lepa Anka

      - hruške, jabolke, slive

    Ljudski plesi južno - slovanskih področij

    - kratek zgodovinski oris razvoja ljudskega plesa pri južnih Slovanih;

    -  bistvene oblikovne, stilne in glasbene značilnosti posameznih področij.


    Teoretični del naj bo ločen od praktičnega le pri strogem zgodovinskem orisu ljudskega plesa pri južnih Slovanih. Vse drugo naj bo vključeno pri praktičnem delu ob posameznih plesnih tipih.
  • Spoznavanje osnovnih plesnih motivov in učenje najznačilnejših ljudskih plesov posameznih geografskih območij.

  • POJASNILA

    Vsebine se poučujejo v okviru obveznih izbirnih vsebin (okvirni obseg 25 ur). Poučevanje naj v začetku temelji na elementih in motivih plesnega izročila posameznih področij, šele nato preidemo k posameznim plesnim tipom. Posebna pozornost  naj bo posvečena stilu, saj le-ta  določa značilnosti tipov in skupin. Izvajalec naj uporablja tudi video in avdio učna sredstva, da dijaki čim bolje spoznajo avtentična ljudska plesna izročila. Z dijaki naj si ogleda predstavo ljudskih plesov v izvedbi kakega znanega ansambla in jo z njimi kritično oceni glede na uspešnost priredbe.

    IZVAJALCI
     

    Izvajalec mora imeti visoko izobrazbo. Plesno izročilo mora obvladati teoretično in praktično.

    TRAJANJE 

    25 ur (skupaj z obiski koncertov in strokovnih seminarjev). Razmerje med obsegoma obeh vsebin določi šola.


    Obvezne izbirne vsebine - obvezne za glasbeno in plesno smer umetniške gimnazije

    3.7. OBISKI KONCERTOV IN STROKOVNIH SEMINARJEV 

    CILJI

  • neposredno doživljanje umetniških del,
  • seznanjanje z različnimi izvedbami umetniških del,
  • primerjalna analiza različnih izvedb istih umetniških del,
  • spoznavanje novosti na različnih področjih umetniškega delovanja.
  •  
    VSEBINA
     
    Vsebina koncertov in strokovnih seminarjev je odvisna od dogajanja v širšem kulturnem okolju, npr. od ponudbe koncertov v Sloveniji in bližnji okolici in izvajanja strokovnih seminarjev.

    IZVAJALCI

    Učitelji ustreznih predmetov ali vsebin na umetniških gimnazijah.
     

    TRAJANJE

    25 ur

    Modul A glasbene smeri: 25 ur skupaj z vsebinama računalnik v glasbi ter branje partitur in dirigiranje. Razmerje med obsegi vseh treh vsebin določi šola.
    Modul  B glasbene smeri: 25 ur
    Modul C glasbene smeri: 25 ur skupaj z vsebino računalnik v glasbi. Razmerje med obsegoma obeh vsebin določi šola.
    Plesna smer: 25 ur skupaj z vsebino ljudski plesi. Razmerje med obsegoma obeh vsebin določi šola.

     

    Obvezne izbirne vsebine - obvezne za modula A in C glasbene smeri umetniške gimnazije

    3.8. RAČUNALNIK V GLASBI

    CILJI

    Dijaki
  • naj spoznajo uporabnost računalnika na različnih glasbenih področjih,
  • naj se naučijo uporabljati računalnik,
  • naj ob konkretnih primerih pridobivajo spretnost, potrebno za uporabo računalniških programov, ki omogočajo različne možnosti v glasbenem izražanju.

  • VSEBINE

    a) MIDI
    b) Razumevanje podatkov MIDI

    c) Glasbeni programi:

    1. programi za notni zapis,
    2. sekvencerski programi,
    3. programi za urejanje avdia,
    4. programi za učenje glasbene teorije,
    5. programi za zvočno sintezo.
    IZVAJALCI

    Glasbeniki z izkušnjami pri uporabi računalniške tehnologije v glasbi

    MATERIALNE ZAHTEVE

    Ustrezno opremljena računalniška učilnica in ustrezna programska oprema.

    TRAJANJE

     25 ur

    V modulu A: 25 ur skupaj z vsebinama branje partitur in dirigiranje ter obiski koncertov in strokovnih seminarjev. Razmerje med obsegi teh treh vsebin določi šola.
    V modulu C: 25 ur skupaj z vsebino obiski koncertov in strokovnih seminarjev. Razmerje med obsegoma obeh vsebin določi šola.

    Obvezne izbirne vsebine - obvezne za likovno smer umetniške gimnazije

    3.9. OBISKI LIKOVNIH RAZSTAV

    CILJI

  • neposredno doživljanje umetniških del,
  • seznanjanje z različnimi izvedbami umetniških del,
  • primerjalna analiza umetniških del,
  • spoznavanje novosti na različnih področjih likovnega delovanja.

  • VSEBINA
     

    Vsebina likovnih razstav je odvisna od dogajanja v širšem kulturnem okolju, npr. od ponudbe razstav v Sloveniji in bližnji okolici in dogodkov (letni, bienalni, trienalni itd.).

    IZVAJALCI

    Učitelji ustreznih predmetov ali vsebin na umetniških gimnazijah.
     

    TRAJANJE

    Skupaj z vsebino tečaj fotografije 60 ur. Razmerje med obsegoma obeh vsebin določi šola.

     

    Obvezne izbirne vsebine - obvezne za likovno smer umetniške gimnazije

    3.10. TEČAJ FOTOGRAFIJE 

    CILJI

  • spoznati osnove fotografije - osnovni fizikalni in kemijski elementi v fotografiji,
  • spoznati in razumeti različne pojme v fotografiji,
  • razviti osnovni čut do izdelkov fotografije,
  • izkusiti zahtevnost oblikovanja fotografije in možnosti,
  • izkusiti možnost likovnega izražanja s fotografijo,
  • spoznati osnovno opremo, dodaten pribor in uporabo le-tega pri uresničitvi zamisli.

  • VSEBINA

    Spoznavanje osnov v fotografiji.
    Začetki in zgodovinski razvoj fotografije.
    Svetloba in njen vpliv na fotografski material.
    Vrste filmov, njihova uporaba in kemija procesov.
    Fotografska oprema - aparati in dodatna oprema.
    Fotografiranje - pokrajina, skupina, portret, makro.
    Projekcija in analiza posnetkov.

    METODE DELA

    Razlaga, skupinsko in individualno delo. Praktična uporaba osnovnih pripomočkov (aparata, dodatne opreme). Izdelava fotografije. Projekcija in pregled posnetkov z analizo.

    IZVAJALCI

    Vsebine v umetniški gimnaziji likovne smeri lahko poučuje učitelj z najmanj srednjo izobrazbo fotografske ali likovne smeri s fotografskimi izkušnjami ali priznan fotograf. V drugih tipih gimnazije, v katerih ta vsebina ni obvezna, se navedena formalna izobrazba izvajalca ne zahteva.


    MATERIALNE ZAHTEVE

    Fotografski aparati, dodatna sistemska oprema, diaprojektor, grafoskop, presvetlitvena miza, projekcijsko platno.

    TRAJANJE 

    Skupaj z vsebino obiski likovnih razstav 60 ur. Razmerje med obsegoma obeh vsebin določi šola.


    4. OBVEZNE IZBIRNE VSEBINE - PROSTA IZBIRA DIJAKOV (OBVEZNA PONUDBA ŠOLE)

    4.1. LOGIKA

    CILJI

  • posredovanje veščin, potrebnih za smiselno ureditev in kritično ovrednotenje informacij,
  • predstaviti univerzalne tehnike dobrega razmišljanja,
  • poudariti pojem argumenta,
  • pokazati formalne in neformalne tehnike dokazovanja,
  • pripraviti dijake na vsak univerzitetni študij.

  • VSEBINE

    Standardi racionalnosti.
    Stavek in argument.
    Veljavnost, dedukcija, logični zakon in logično pravilo, dokaz.
    Logični zapisi in sistemi preverjanja veljavnosti v stavčni in predikatni logiki.
    Naravno sklepanje in reševanje logičnih ugank.
    Osnove metodologije znanosti (pojem, definicija, hipoteze in posplošitve, indukcija in dedukcija, znanstvena razlaga).
    Logične napake in napake v argumentaciji.
    Analize primerov argumentacij.
    Uporaba računalniških programov za učenje argumentacije in logike.


    METODE, OBLIKE IN TEHNIKE

    Uganke in miselni orehi; detektivske uganke; osebne odločitve; etične dileme; uredniški uvodniki; znameniti sodni primeri; zgodovinske razprave; religija; znanstveni poskusi in spori v znanosti;  dokazi v matematiki, filozofski argumenti.
    Vaje ob uporabi računalniških programov za učenje logike in argumentacije (Tarski World, Logic World, program Izidorja Hafnerja)
    Pomembno je, da sodelujejo dijaki in predlagajo svoje primere.


    OBSEG

    15 ur

    IZVAJALCI

    Vsebino poučujejo diplomanti filozofije ali matematike, ki so opravili izpit iz predmeta logika ali kakega ekvivalentnega predmeta. Za učitelje, ki niso poslušali pouka logike na univerzi in bi želeli poučevati to vsebino, se organizira posebno dodatno usposabljanje.


     

    Obvezne izbirne vsebine - prosta izbira dijakov (obvezna ponudba šole)

    4.2. MEDPREDMETNE VSEBINE Z EKSKURZIJO, TABOROM ITD.

    CILJI

     Cilji naj bodo usklajeni z učnimi načrti posameznih predmetov ali medpredmetnih tem (znanje, razumevanje, uporaba, analiza, sinteza, vrednotenje). Ekskurzijo oziroma tabor organiziramo takrat, ko je to koristno za boljše razumevanje snovi, poživitev pouka ali povečanje zanimanja. Tako se dijaki seznanijo z določeno osebo, skupnostjo, objektom, organizacijo, procesom dela, naravnimi in kulturno - zgodovinskimi znamenitostmi. Ekskurzija omogoča doseganje različnih ciljev, od izobraževalnih do vzgojnih.

    VSEBINA

    Ekskurzije naj bodo medpredmetne ali enopredmetne. Vsebinsko in časovno naj se čim bolj ujemajo z učno vsebino. Terensko delo naj poteka po različnih metodah dela v naravi in v naseljih.

    METODE

    Učitelj in dijaki naj pripravijo ekskurzijo na podlagi aktivnih metod dela (projekt, podjetnostni pristop, itn.) Učitelj se pripravi nanjo tako, da si ogleda teren in obišče vse točke, na katere bo vodil dijake. Tudi dijaki morajo vedeti, koga bodo obiskali, kaj bodo videli in katere naloge opravili (pogovori, razprave, predavanja, terensko in eksperimentalno delo. Ekskurzijo lahko načrtujejo, pripravijo in izpeljejo dijaki sami. Učitelj kot spodbujevalec pomaga, da pri tem razvijejo različne spretnosti, od pogajanja o cilju, iskanja virov, pisanja vabil, pisem, prošenj za dovoljenje ali obisk do samostojnega študija gradiva, predstavitve določene teme. Dijaki naj se usposabljajo tudi za uporabo preprostih raziskovalnih metod.

    IZVAJALCI

    Učitelji ustreznega predmeta ali predmetov


    TRAJANJE

    15 ur

     

    Obvezne izbirne vsebine - prosta izbira dijakov (obvezna ponudba šole)

    4.3. METODOLOGIJA RAZISKOVALNEGA DELA

    CILJI

  • teoretična seznanitev dijakov z osnovnimi pojmi, metodami in nekaterimi tehnikami ter pogoji za uspešno raziskovanje;
  • praktična usposobljenost v nekaterih etapah raziskovalnega procesa;
  • izvirno in samostojno delo dijaka ob upoštevanju nujne pomoči in sprotnega nadzora učitelja – mentorja;
  • uspešna javna predstavitev  raziskovalne naloge v obliki predavanja in/ali posterja.

  • VSEBINA

    Nanaša se na ustrezni predmet  ali pa je le povezana z njim.

    DIDAKTIČNI PRISTOP

    Profesor pripravi kratek uvod, nakar dijaki preštudirajo ustrezno poglavje iz učbenika ali druge literature. Nato dijaki pripravijo kratek pisni izdelek in ga predstavijo učitelju in sošolcem; sledi razpravljanje vseh o vsem.
    Dijaki naj pripravijo tudi zbirni referat iz izbrane tematike (prej preberejo in kritično preučijo potrebno literaturo). Vadijo naj  tudi  kritično analizo izbranega raziskovalnega članka.

    TRAJANJE

    15 ur

    IZVAJALCI

    Izvajalec je učitelj - mentor, ki je ustrezno usposobljen oziroma opravil izpopolnjevanje na tečajih za poučevanje omenjenih vsebin.


    Obvezne izbirne vsebine - prosta izbira dijakov (obvezna ponudba šole)

    4.4. OBVLADOVANJE TIPKOVNICE

    Namen in opredelitev izbirne vsebine

    Izbirne vsebine so namenjene dijakom, ki bodo veliko uporabljali informacijsko tehnologijo in želijo desetprstno obvladovati tipkovnico refleksno.

    Opis izbirne vsebine

    Pri teh vsebinah dijaki z metodičnimi vajami razvijajo spretnosti, potrebno za avtomatično obvladovanje tipkovnice. To omogoča hitro komunikacijo med uporabnikom in informacijsko tehnologijo brez zavednega iskanja tipk na tipkovnici. Desetprstno obvladovanje tipkovnice omogoča pisanje besedil in sočasno spremljanje besedila v predlogi ali na zaslonu brez dodatnih gibov glave. To omogoča večjo zbranost in poglobljenost pri sestavljanju in pisanju pisnih sporočil. Hitro obvladovanje tipkovnice je pomembno za vse, ki uporabljajo sodobno informacijsko tehnologijo pri svojem delu.
     

    CILJI

    Dijaki:
  • razvijajo spretnost, potrebno za zapis informacije, ne da bi bilo potrebno gledanje tipkovnice,
  • razvijajo spretnost, potrebno za hiter zapis informacij do avtomatizma,
  • razvijajo sposobnost za hitro komuniciranje s pomočjo informacijske  tehnologije, tako da je uporaba tipkovnice refleksna,
  • povečujejo storilnost pri uporabi informacijske tehnologije.

  • VSEBINE

    slepo desetprstno pisanje besedil
  • osnovna vrstica
  • male črke
  • velike črke
  • števila
  • oblikovanje besedil
  • stavek, odstavek,
  • poudarjeno, podčrtano, poševno besedilo
  • zamik, tabulator

  • Dijak razvija spretnosti desetprstnega:

  • obvladovanja črk v osnovni vrstici (asdf jklč) in črk v spodnji in zgornji vrstici
  • pisanja velikih in malih črk
  • prepisa besedil iz predlog
  • pisanja besedil po nareku
  • pisanja števil in drugih znakov
  • obvladovanja kombinacije tipk za oblikovanje besedil

  • Dijak razvija spretnosti, potrebne za hitro pisanje in oblikovanje besedil:

  • prepisovanje oblikovanih besedil
  • prosto pisanje oblikovanih besedil

  • DIDAKTIČNI NAPOTKI

    Dijaki razvijajo spretnosti, potrebne za slepo desetprstno pisanje besedil in števil po didaktičnem zaporedju s pomočjo programskih orodij za razvijanje spretnosti, potrebnih za desetprstno slepo pisanje. Pri pisanju poudarjajo ritmičnost in točnost pisanja z doslednim upoštevanjem zaporedja vaj z zadostnim številom ponovitev. Število ponovitev enakih gibov je pomembno za razvijanje refleksnih - avtomatiziranih gibov.
    V drugem delu dijaki utrjujejo pridobljene spretnosti s prepisovanjem besedil in sočasnim oblikovanjem besedil s pomočjo tipkovnice. Pri tem delu lahko dijaki uporabljajo orodja za oblikovanje besedil brez uporabe miške ali izbir v meniju. Pri oblikovanju besedila dosledno uporabljajo standardizirane kombinacije tipk na tipkovnici. Urejevanje besedil s pomočjo miške ali ukazov v izbirah bodo dijaki spoznali pri predmetu informatika.

    TRAJANJE:

    5 ur

    IZVAJANJE IN IZVAJALCI

    Predmet lahko poučuje učitelj informatike ali poslovne informatike in učitelj, ki ima dodatna znanja za metodično poučevanje slepega desetprstnega obvladovanja tipkovnice.
     

    MATERIALNE ZAHTEVE

    Za te vsebine mora imeti vsak dijak zagotovljeno svoje delovno mesto, opremljeno z računalnikom s programom za poučevanje slepega desetprstnega obvladovanja tipkovnice in urejevalnik besedil.

     

    Obvezne izbirne vsebine - prosta izbira dijakov (obvezna ponudba šole)

    4.5. PROSTOVOLJNO SOCIALNO DELO (PSD)  

    CILJI

    Splošni cilj PSD je pomagati ljudem v življenjskih stiskah. Zagotovo pa gre pri PSD za močan interaktiven odnos med prostovoljcem in prejemnikom pomoči, ki na svojevrsten način bogati oba. Zato lahko cilje PSD opredelimo s širšega zornega kota in to z ozirom na pomen, ki ga PSD ima za prostovoljca in za prejemnika pomoči ter posredno tudi za šolo in širšo družbo.
    Za šole PSD zagotovo pomeni pomemben vidik vzgojnega dela z dijaki  - mladostniki in s tem tudi eno od učinkovitih oblik preventivnega dela z njimi.

     

    Pomembnejši globalni cilji, ki jih v PSD v šolstvu zasledujemo:

    A/ Cilji za dijaka

  • vsestransko osebnostno dozorevanje;
  • privzgajanje etičnih in socialnih vrednot, globlje dojemanje, doživljanje in uresničevanje le-teh (altruizem, iskrenost, humanost, strpnost, družbena odgovornost...);
  • odkrivanje in razvijanje drugih osebnostnih zmožnosti (sposobnosti, kreativnosti, interesov, spretnosti, specifičnih nadarjenosti, socialne senzibilnosti,  socialnih veščin, empatije, permisivnosti, samozaupanja, samospoštovanja ...);
  • večje zavedanje raznih življenjskih dobrin in možnosti, ki jih življenje mladostnikom daje;
  • pridobivanje dragocenih življenjskih izkušenj, znanj in spoznanj o sebi, o sočloveku in o življenju;
  • lažje in ustreznejše odločanje za študij, boljše dojemanje nekaterih teoretičnih predmetov (družboslovnih) in dobra podlaga za študij v okviru humanističnih ved;
  • večja samorealizacija in izboljšanje samopodobe, zdravo uveljavljanje osebnosti, globlje dojemanje smisla življenja, globlje doživljanje pozitivnih čustev  (ljubezni, veselja), sreče, notranjega zadovoljstva in harmonije; vse to pri mladostniku spodbuja pozitivno naravnanost do življenja (zdrav življenjski optimizem) in konstruktivno razreševanje njegovih lastnih življenjskih problemov.

  • B/ Cilji za prejemnika pomoči

  • zmanjševanje osebnih problemov psihične narave (učnih, vedenjskih, čustvenih, ...);
  • ublažitev socialnih stisk (osamljenosti, odrinjenosti na rob družbe, zapuščenosti...);
  • zmanjševanje težav zaradi motenj v telesnem, duševnem in socialnem razvoju;
  • zadovoljevanje razvojnih potreb otrok, spodbujanje njihovega psihofizičnega in socialnega razvoja, dobre komunikacije in konstruktivnega razreševanja problemskih situacij;
  • navezovanje prijateljskih odnosov, zdravo uveljavljanje osebnosti;
  • sprostitev in razvedrilo;
  • doživljanje ugodnih čustev in življenjskega optimizma.

  • C/ Cilji za šolo

  • vzgojno-preventivno delo z dijaki,
  • izboljšanje medsebojnih odnosov in razpoloženja v šoli;
  • povečanje motivacije za šolsko delo,
  • zmanjšanje vzgojne in učne problematike,
  • povečanje odpornosti dijakov v stresnih okoliščinah in zmanjšanje psihosomatskih motenj,
  • širjenje šolskega svetovalnega dela v obliki omogočanja doživljanja pozitivnih življenjskih izkušenj tudi dijakom s stiskami - kurativno delovanje PSD (PSD lahko deluje kot nadvse učinkovita "naravna življenjska terapija"),
  • PSD lahko predstavlja tudi neke vrste praktikum za družboslovne predmete in tematsko sorodne  programe  OIV.

  • D/ Cilji za širšo družbo

  • svojevrstna dopolnitev vzgojno-izobraževalnega dela prosvetnih delavcev (v vrtcih, OŠ in SŠ) in dela strokovnjakov v socialnovarstvenih in zdravstvenih programih;
  • zmanjševanje raznih vrst socialne problematike pri posameznikih, v družinah, v depriviligiranih socialnih skupinah ... ;
  • preventiva širših družbenih problemov (delikventnosti, zasvojenosti, suicidarnosti, ...);
  • razvijanje socialne senzibilnosti pri mladih generacijah in skrbi za ljudi s posebnimi potrebami;
  • uveljavljanje pridobljenih vrednot prostovoljcev v njihovem socialnem okolju (med vrstniki, prijatelji, sorodniki ...);
  • uveljavljanje osnovnih človeških vrednot, pomembnih za dobro sožitje med ljudmi, zdravo družbo in dovolj srečne ljudi v njej;
  • splošno izboljšanje kakovosti življenja ljudi.
  •  

    VSEBINE

    PSD je možno izvajati z različnimi ljudmi vseh starostnih skupin, ki doživljajo raznovrstne človeške stiske ali imajo določene življenjske potrebe:

    OBLIKE IN METODE DELA

    Glede na naravo problemov ali specifičnih potreb prejemnikov pomoči je možna in dobrodošla kar največja gibljivost v izbiranju vsebin in različnih vrst dejavnosti PSD, kot npr.: pomoč pri učenju, druženje in prijateljevanje, razne socialne igre, športne in druge sprostitvene dejavnosti, delavnice različnih ročnih del in umetniškega ustvarjanja, pomoč pri terapijah, pogovori, pomoč pri drobnih opravilih in lažjih delih, sprehodi (tudi z invalidskimi vozički), čajanke, glasba in petje, sodelovanje na prireditvah, ...
    PSD lahko poteka individualno ali skupinsko.

    TRAJANJE

    PSD je upoštevaje zanimanje mogoče izvajati v različnih časovnih okvirih (minimalno 15 ur)  in to redno tedensko (1, 2 ali več ur) ali v strnjeni obliki (dnevi prostovoljnega dela dijakov). Vsekakor je pomemben zanesljiv dogovor med šolo (prostovoljci) in institucijo (prejemniki pomoči) o vsebinskem in časovnem poteku PSD. Prav tako je treba tudi jasno opredeliti vloge in naloge udeležencev PSD.

    IZVAJALCI 

    Mentor oziroma vodja PSD je lahko svetovalni delavec ali učitelj, ki ima smisel za tovrstno delo in ga to tudi veseli in je pripravljen strokovno sodelovati z zunanjimi institucijami, v katerih PSD poteka.
    Če šola ne more sama zagotoviti ustreznega svojega mentorja, lahko za neposredno vodenje PSD pridobi zunanjega - strokovnjaka (npr. iz CSD ali institucije, v kateri prostovoljci delujejo) in mu po svojih najboljših močeh tudi pomaga (pri animaciji, spremljanju učinkov, organizaciji dela, zagotavljanju najnujnejših razmer za delo itd.).

     

    Obvezne izbirne vsebine - prosta izbira dijakov (obvezna ponudba šole)

    4.6. PRVA POMOČ

    Prva pomoč je moralna dolžnost, pa tudi zakon vsakogar obvezuje, da v nujnih primerih poskrbi za prvo pomoč po svojih zmožnostih. Način življenja je pretkan z nevarnostmi, zato jih moramo znati prepoznavati, da bi jih lahko uspešno preprečevali. Le pridobljeno znanje in spretnosti nam omogočajo reševati ogrožena življenja in to je namen pouka prve pomoči v šoli.

    CILJI

  • dijaki/nje si pridobijo teoretično in praktično znanje prve pomoči, da lahko pomagajo sebi in drugim ob nesrečah, nezgodah in nenadnih obolenjih;
  • dijaki in dijakinje spoznajo nezgodne situacije, v katerih je življenje zaradi poškodb  neposredno ogroženo in se naučijo pravilnega ukrepanja;
  • pri pouku prve pomoči si dijaki/nje izoblikujejo preventivno miselnost, ter se naučijo ukrepov za preprečevanje nezgod.

  • VSEBINA

    Program pouka prve pomoči mora biti usklajen s prakso na tečajih prve pomoči Rdečega križa Slovenije.
  • Prva pomoč in Rdeči križ. Samopomoč in medsebojna pomoč. Najpogostejše nezgode nasploh in še posebej v prometu. Ukrepi za večjo varnost v prometu. Varnostni pas, naslonjalo za glavo in čelada. Etična načela iz kodeksa udeležencev v cestnem prometu.
  • Načela prve pomoči ob nezgodah nasploh in še posebno obravnava prometnih nezgod. Osnovna načela pregleda poškodovanca, določanje vrstnega reda dajanja prve pomoči (triaža). Načelo štirih ukrepov (dejanj) ob prvi pomoči.
  • Druge poškodbe in prva pomoč. Rane in toplotne poškodbe: opekline, mrzline splošna ohladitev in prva pomoč. Obvezila in obvezovanje s trikotno ruto, povoji in predvsem s prvim povojem.
  • Poškodbe kosti in sklepov: prelom, izpah in zvin. Imobilizacija z zasilnimi sredstvi prstov,  roke, podlahti, nadlahti, ključnice, prsnega koša, reber, stopala, gležnjev, goleni, stegna, glave in hrbtenice.
  • Nenadne zastrupitve s pesticidi, piki, hrano, alkoholom, zdravili in jedkovinami.
  • Zaključni pregled snovi, utrjevanje znanja, reševanje testov in praktična oskrba nekaj najznačilnejših poškodb.

  • TRAJANJE

    15 ur

    IZVAJALCI

    Učitelj teoretičnega dela tečaja mora biti zdravstveni delavec z visoko izobrazbo.
    Učitelj praktičnih vaj je demonstrator, ki je verificiran kot učitelj prve pomoči pri Republiškem odboru Rdečega križa.

    Pouk tečaja prve pomoči poteka v posebni učilnici z ustreznimi učnimi sredstvi.

     


    Obvezne izbirne vsebine - prosta izbira dijakov (obvezna ponudba šole)

    4.7. ŠPORTNI TABORI IN ŠOLA V NARAVI 

    Šola mora v okviru obveznih izbirnih vsebin, poimenovanih dijakova prosta izbira, ponuditi dijakom šolo v naravi. Športne vsebine so sestavni del vseh integriranih oblik pouka v naravi. Izvede jih, če je prijavljeno ustrezno število dijakov po normativih za oblikovanje skupin. Vključevanje dijakov v te programe je prostovoljno.

    CILJI

    Šola v naravi in športni tabori so integralni pedagoški proces, ki poteka zunaj kraja šolanja. Šola v naravi je izjemna priložnost za spodbujanje pozitivnih medsebojnih odnosov v skupini in omogoča boljše spoznavanje in drugačno sodelovanje učiteljev in dijakov. V programu šole se prepletajo vsebine športa, naravoslovja, družboslovja, glasbenega ali likovnega izražanja. Eden od osnovnih namenov je ob športnem udejstvovanju spodbujati čustven, kulturen in odgovoren odnos do narave ter naravne in kulturne dediščine.

    VSEBINE

    Zelo primerne in najznačilnejše vsebine šol v naravi so taborništvo, smučanje in druge zimske dejavnosti, plavanje in druge vodne dejavnosti ter pohodništvo in gorništvo.
    Šola lahko dijakom ponudi tudi drugačno športno vsebino, prilagojeno ciljem spoznavanja različnih novih športov, ki jih v rednem programu ni bilo možno izvajati, so pa glede športno-rekreativnih učinkov pomembni v sedanjem družbenem prostoru (tenis, smučanje, deskanje, plezanje, veslanje, jahanje...). Dijaki se vključujejo v tečaje prostovoljno.

    DIDAKTIČNI NAPOTKI

    Dejavnosti naj bodo izbrane in načrtovane tako, da bodo upoštevani možnosti, interesi in sposobnosti dijakov. Organizirane naj bodo skladno z vsemi veljavnimi varnostnimi načeli.

    IZVAJALCI

    Učitelji športne vzgoje


    TRAJANJE

    15 ur

     


    Obvezne izbirne vsebine - prosta izbira dijakov (obvezna ponudba šole)

    4.8. UČENJE ZA UČENJE

    CILJI

    Uporaba sposobnosti, znanja in spretnosti, pridobljenih v okviru te vsebine, omogoča dijakom uspešnejše in učinkovitejše učenje in reševanje problemov tako v šoli kot v življenju.
    Splošni cilji:
  • dijaki spoznavajo svoje lastne kognitivne značilnosti, močna in šibka področja, stile učenja in zahteve različnih učnih okoliščin;
  • dijaki razvijajo in usvajajo strategije učenja in reševanja problemov;
  • dijaki razvijajo sposobnosti načrtovanja, spremljanja in evalvacije svojih lastnih miselnih procesov, procesa učenja ter njegovih učinkov;
  • dijaki razvijajo tehnike postavljanja ciljev in samomotiviranja;
  • dijaki razvijajo sposobnosti za uravnavanje čustev, ki onemogočajo učinkovito učenje.

  • VSEBINE

  • Metakognitivno znanje in metakognitivna kontrola
  • Stili spoznavanja in učenja
  • Strategije učenja in reševanja problemov
  • Motivacija za učenje
  • Vpliv emocij na spoznavne procese

  • METODE DELA

    Oblike in metode dela izhajajo iz ciljev posameznega predmeta.
    Za nižje kognitivne nivoje so primerne razlage in demonstracije. Za doseganje višjih kognitivnih ravni je treba uporabiti metode, ki vključujejo in spodbujajo dejavnost dijakov, npr. sledenje njihovim lastnim miselnim procesom, metoda reševanja problemov, izkušenjsko učenje itn. Vsebine se lahko poučujejo modularno; tako sta omogočena poglabljanje posameznih vsebin in trening določenih spretnosti.


    TRAJANJE

    Program učenje za učenje naj bi obsegal 15 ur (ura na teden) v začetku prvega letnika - kot obvezna ponudba šole.

    IZVAJALCI

    Izvajalec je učitelj, profesor psihologije in/ali pedagogike ali specialne pedagogike (ali dipl. psiholog s pedagoško-andragoško izobrazbo ali dipl. pedagog ali dipl. andragog) ali učitelj po ustreznem dopolnilnem usposabljanju za področje učenja za učenje, v sodelovanju z učitelji posameznih predmetov in v povezavi z učno snovjo.

     


    Obvezne izbirne vsebine - prosta izbira dijakov (obvezna ponudba šole)

    4.9. VERSTVA IN ETIKA

    CILJI

  • odkrivanje in spoznavanje pomena religioznosti pri človekovem iskanju odgovorov na temeljna življenjska vprašanja;
  • odkrivanje pomena krščanstva pri oblikovanju evropskih civilizacij in slovenskega naroda;
  • pridobivanje znanja o velikih verstvih sveta, predvsem v odnosu do civilizacij in kultur;
  • razvijanje sposobnosti za solidarno in dialoško srečevanje z različnimi stališči in nazori.

  • VSEBINE

  • Človek v odnosu do vprašanj smisla življenja.
  • Krščanstvo nas uči artikulirati življenjska vprašanja.
  • Prispevek krščanstva pri oblikovanju evropskih civilizacij in kultur nekdaj in danes.
  • Krščanstvo in Slovenci.
  • Verstva sveta: judovstvo, islam, budizem, hinduizem, konfucionizem …
  • Pluralnost kot solidarnost in dialoški življenjski princip.
  • Biblija in druga religiozna literatura.
  •  

    TRAJANJE

    15 ur

    IZVAJALCI

    Izvajalec naj ima visokošolsko izobrazbo po
  • študiju teologije ali dvopredmetnem študiju (z nazivom profesor) religiologije (ko bo uveden),
  • filozofije, sociologije, kulturologije, pedagogike, psihologije, zgodovine ali slovenščine; ob tem mora končati dopolnilno usposabljanje za področje verstva in etika.

  • 5. OBVEZNE IZBIRNE VSEBINE - PROSTA IZBIRA DIJAKOV (OBVEZNA PONUDBA KLASIČNE GIMNAZIJE)

    5.1. ARHEOLOGIJA

    CILJI

    Temeljni cilj je praktična seznanitev z arheologijo kot zgodovinsko vedo, ki raziskuje materialne ostanke razvoja človeške družbe, konkretneje - skladno s cilji programa klasične gimnazije - pa z rimsko provincialno arheologijo. Ker se dijaki pri pouku srečujejo bolj s teoretičnimi in duhovnimi kot praktičnimi in materialnimi platmi posameznih strok in zgodovinskih obdobij, bo arheologija s poudarkom na obravnavi in obdelavi konkretnih ostalin z neposredno uporabo kakovostno nadgradila tradicionalni šolski način pridobivanja znanja. Dijakovo predstavo o antiki bo z razumske, intelektualne ravni razširila še na področje vidno zaznavnega in otipljivega ter jo tako aktualizirala v času in prostoru. Ostanki antike pa ne bodo predstavljeni zgolj kot mirujoči muzejski eksponati, ampak v razburljivi dinamiki njihovega odkrivanja, prepoznavanja in ohranjanja.


    VSEBINE

  • Nekateri temeljni arheološki pojmi: definicija vede, zgodovina vede, arheološka obdobja, arheološko najdišče, arheološke metode, ustanove in publikacije.
  • Arheološko izkopavanje: seznanitev z metodologijo arheološkega izkopavanja in situ, terenska dokumentacija, terenska konservacija najdb, vodeni ogled arheoloških izkopavanj in (po možnosti) sodelovanje pri izkopavanju.
  • Postizkopavalno arheološko delo: konservacija najdb, lepljenje keramike, računalniška obdelava terenske dokumentacije, inventarizacija najdb, prezentacija arheološkega terena in arheoloških najdb.

  • IZVAJALCI

    diplomirani arheologi
    Organizacijske zahteve:
    zaradi dela na terenu in praktičnega dela pri obdelavi arheoloških najdb v skupini ne sme biti več kot 16 dijakov.


    OBSEG IN UMESTITEV PROGRAMA

    Skupno 15 ur, v prvem, drugem ali tretjem letniku klasične gimnazije.