A. SPLOŠNI DEL

1. IME IZOBRAŽEVALNEGA PROGRAMA

UMETNIŠKA GIMNAZIJA

2. CILJI IZOBRAŽEVALNEGA PROGRAMA

Splošni cilji gimnazije so opredeljeni v Zakonu gimnazijah.
Strokovna gimnazija (v nadaljnjem besedilu: gimnazija) ima nalogo, da:

• na mednarodno primerljivi ravni posreduje znanje, potrebno za nadaljevanje izobraževanja v visokem šolstvu,
• razvija samostojno kritično presojanje in odgovorno ravnanje,
• posreduje znanje o slovenskem jeziku in književnosti, na območjih, ki so opredeljena kot narodnostno mešana, pa tudi o italijanskem oziroma madžarskem jeziku in književnosti, ter razvija sposobnost za razumevanje in sporočanje v knjižnem jeziku,
• vzpodbuja zavest o integriteti posameznika,
• razvija zavest o državni pripadnosti in narodni identiteti in vedenja o zgodovini Slovenije in njeni kulturi,
• vzgaja za odgovorno varovanje svobode, za strpno, miroljubno sožitje in spoštovanje soljudi,
• razvija in ohranja lastno kulturno tradicijo in seznanja z drugimi kulturami in civilizacijami,
• vzgaja za obče kulturne in civilizacijske vrednote, ki izvirajo iz evropske tradicije,
• razvija pripravljenost za vzpostavljanje svobodne, demokratične in socialno pravične države,
• vzbuja zavest odgovornosti za naravno okolje in lastno zdravje,
• razvija zavest o pravicah in odgovornostih človeka in državljana,
• razvija nadarjenosti in usposablja za doživljanje umetniških del in za umetniško izražanje,
• omogoča izbiro poklica,
• izobražuje za trajnostni razvoj in razvija ustvarjalnost, inovativnost in sprejemanje tveganj ter sposobnost načrtovanja in vodenja projektov za doseganje ciljev,
• spodbuja vseživljenjsko učenje, načrtovanje in vodenje kariere.

Poleg splošnih ciljev so specifični cilji posameznih smeri umetniške gimnazije:

GLASBENA SMER:

• omogočiti mladostnikom, da svojo umetniško nadarjenost razvijajo na temelju strokovno preverjenih in kakovostnih vzgojno-izobraževalnih pristopov,
• usposabljati za obvladovanje glasbenih področij, ki se nanašajo na ustvarjalne, poustvarjalne, zgodovinske in teoretične sestavine glasbene umetnosti.

PLESNA SMER:

• omogočiti mladostnikom, da svojo umetniško nadarjenost razvijajo na temelju strokovno preverjenih in kakovostnih vzgojno-izobraževalnih pristopov,
• pridobivanje plesnega znanja in telesnih sposobnosti ter širših strokovno-teoretičnih znanj s poudarkom na razvijanju individualnih kvalitet dijaka in s tem postavljanje podlage za formiranje umetnika.

LIKOVNA SMER:

• omogočiti mladostnikom, da svojo umetniško nadarjenost razvijajo na temelju strokovno preverjenih in kakovostnih vzgojno-izobraževalnih pristopov,
• dati možnost kontinuiranega likovnega razvoja in izobraževanja likovno talentiranim in motiviranim mladostnikom,
• usposabljati dijake za temeljno poznavanje likovnih področij, ki se nanašajo na ustvarjalne, zgodovinske in teoretične sestavine likovne umetnosti.

SMER GLEDALIŠČE IN FILM:

• omogočiti mladostnikom, da svojo umetniško nadarjenost razvijajo na temelju strokovno preverjenih in kakovostnih vzgojno-izobraževalnih pristopov.

Dijaki in dijakinje:

• spoznajo, razumejo in ozavestijo pomen dramatike, gledališča, filma ter drugih uprizoritvenih oz. scenskih in širše umetniških praks;
• razvijajo sposobnosti kritičnega sprejemanja in ustvarjanja scenskih in filmskih stvaritev;
• razvijajo veščine govornega in telesnega izražanja;
• spoznavajo zakonitosti filmskega jezika in vizualnega izražanja;
• spoznavajo svetovno in slovensko zgodovino in teorijo dramske umetnosti, gledališča in filma ter krepijo odnos do tovrstne umetnostne dediščine;
• pridobivajo temeljna teoretična in praktična znanja s področij scenskih umetnosti in novih medijev, zlasti s področij gledališča in filma;
• argumentirano vrednotijo stvaritve s področja dramatike, gledališča in filma ter razvijajo svoj pogled na dramsko-gledališko, filmsko, glasbeno, likovno, plesno in video umetnost.

3. TRAJANJE IZOBRAŽEVANJA

Izobraževalni program gimnazije traja štiri leta.

4. VPISNI POGOJI

V gimnazijo se lahko vpiše, kdor je zaključil osnovnošolsko izobraževanje.

Posebni pogoji za vključitev v posamezne smeri umetniške gimnazije:

GLASBENA SMER
Pogoj za vključitev v glasbeno smer umetniške gimnazije je posebna glasbena nadarjenost, ki jo ugotavljamo s preizkusom nadarjenosti in znanja po programu glasbene šole.

Modul A: glasbeni stavek

• znanje nauka o glasbi v obsegu šestih razredov glasbene šole, znanje solfeggia v obsegu dveh razredov glasbene šole in znanje klavirja v obsegu najmanj šestih razredov glasbene šole.

Modul B: petje-inštrument

• znanje nauka o glasbi v obsegu šestih razredov glasbene šole, znanje solfeggia v obsegu dveh razredov glasbene šole, poleg tega pa še:
• za orgle:
• znanje orgel v obsegu najmanj dveh razredov glasbene šole;
• za petje:
• znanje petja v obsegu najmanj štirih razredov glasbene šole in zdravniško potrdilo specialista foniatra (otorinolaringologa) o izpolnjevanju fizičnih zmožnosti za učenje petja, starost za ženske je praviloma do 22 let, za moške pa do 24 let;
• za kontrabas:
• znanje kontrabasa v obsegu najmanj štirih razredov glasbene šole, starost ob vpisu na kontrabas je lahko največ 20 let;
• za violo, kitaro, flavto, klarinet, oboo, fagot, saksofon, rog, trobento, pozavno, tubo, tolkala, citre in harfo:
• znanje ustreznega inštrumenta v obsegu najmanj šestih razredov glasbene šole; za skupino pihal, trobil in tolkal je potrebno še zdravniško potrdilo o izpolnjevanju zdravstvenih pogojev za igranje pihal, trobil oziroma tolkal, starost ob vpisu na fagot, pozavno in tubo je lahko največ 20 let;
• za klavir, violino, violončelo, harmoniko in kljunasto flavto:
• znanje ustreznega inštrumenta v obsegu osmih razredov glasbene šole; za kljunasto flavto je potrebno še zdravniško potrdilo o izpolnjevanju zdravstvenih pogojev za igranje pihal.
• za čembalo:
• znanje klavirja v obsegu šestih razredov glasbene šole.

Modul C: jazz-zabavna glasba

• pogoji za vključitev so enaki kot v modulu B: petje – inštrument, le da je starost ob vpisu do največ 24 let.

PLESNA SMER
Modul A: Balet

• Posebna nadarjenost, ki jo ugotavljamo s preizkusom znanja, s katerim učenec dokaže znanje baleta v obsegu šestih razredov programa ples – balet, obsežnejši in zahtevnejši program glasbene šole in znanje nauka o glasbi v obsegu dveh razredov po programu glasbene šole; zdravniško potrdilo, s katerim ugotavljamo splošno zdravstveno stanje, anatomske značilnosti (gibljivost sklepov in hrbtenice, odprtost nog, oblika postave in nog, posebnost stopal), antropometrične meritve (sorazmerje med posameznimi deli telesa).

Modul B: Sodobni ples
Posebna nadarjenost za ples, ki jo ugotavljamo s preizkusom znanja. Ta zajema:

• plesno vajo, ki jo vodi plesni pedagog in je namenjena ocenitvi osnovnega plesnotehničnega predznanja;
• predstavitev kratke kompozicije ali koreografije brez glasbene spremljave, ki jo pripravijo kandidati sami. Trajanje do dve minuti. S tem preverjamo sposobnost interpretacije;
• krajšo improvizacijo, ki jo kandidati pripravijo na preizkusu po navodilih komisije. S tem ugotavljamo stopnjo kandidatove ustvarjalnosti;
• zdravniško potrdilo, s katerim ugotavljamo splošno zdravstveno stanje oz. fizične zmogljivosti.

LIKOVNA SMER
Posebna likovna nadarjenost, ki se ugotavlja s preizkusom, ki obsega: risanje po modelu, preizkus likovne ustvarjalnosti, ploskovno-barvni preizkus in konstrukcijsko-prostorski preizkus.

SMER GLEDALIŠČE IN FILM
Posebni pogoji za vključitev niso predvideni.

5. OBVEZNI NAČINI OCENJEVANJA ZNANJA

V tabeli so označeni (X) ali zapisani obvezni načini ocenjevanja znanja za posamezne predmete, druge oblike samostojnega in skupinskega dela in druge oblike vzgojno-izobraževalnega dela. V primeru, da učni načrt ne določa obveznega načina ocenjevanja znanja, je vrstica tabele prazna.

6. POGOJI ZA NAPREDOVANJE IN DOKONČANJE IZOBRAŽEVANJA

6.1. Pogoji za napredovanje

Dijak napreduje v naslednji letnik, če je ob koncu šolskega leta pozitivno ocenjen iz vseh predmetov in je opravil vse obveznosti, ki jih določa izobraževalni program.

Posebni pogoji za napredovanje
V glasbeni smeri in pri baletu (modul A v plesni smeri) izjemoma napreduje v naslednji letnik dijak, ki je pozitivno ocenjen iz vseh predmetov, ki jih je obiskoval, ne glede na to, v katerem letniku je vpisan. V tem primeru dobi dijak spričevalo o končanem letniku, ko je pozitivno ocenjen iz vseh predmetov letnika.

6.2. Pogoji za dokončanje

Za dokončanje izobraževanja mora dijak uspešno opraviti:

• obvezne predmete,
• izbirne predmete,
• druge oblike vzgojno-izobraževalnega dela in
• splošno maturo.