A. SPLOŠNI DEL

1. IZOBRAŽEVALNI PROGRAM

1.1. Ime izobraževalnega programa: ADMINISTRATOR (slepi in slabovidni) - 2020

Prilagojen izobraževalni program z enakovrednim izobrazbenim standardom, prilagojen za slepe in slabovidne dijake ter dijake z okvaro vidne funkcije.

1.2. Naziv poklicne/strokovne izobrazbe: administrator/administratorka

2. CILJI IZOBRAŽEVALNEGA PROGRAMA

Poleg splošnih ciljev vzgoje in izobraževanja izobraževalni program omogoča dijakom in dijakinjam (v nadaljevanju dijakom), da:

razvijajo zmožnosti in spretnosti za učinkovito sporazumevanje s poslovnimi partnerji in sodelavci;
pridobivajo sposobnosti za kritično presojanje in odgovorno ravnanje na svojem delovnem področju;
razvijajo sposobnosti obvladovanja praktičnih in operativnih administrativnih in tajniških del;
pridobijo znanja o temeljnih načelih pravnih razmerij do sodelavcev in strank;
poznajo zakonske in podzakonske predpise o varstvu arhivskega gradiva in varstvu podatkov;
znajo smiselno, estetsko in jezikovno pravilno oblikovati tekste po nareku ali predlogi;
obvladujejo temeljno strokovno terminologijo in znajo uporabljati različne strokovne vire;
pridobijo sposobnost organizacije samostojnega dela v pisarni s poznavanjem in pravilnim izpopolnjevanjem obrazcev ter obvladovanjem pisarniške tehnologije;
obvladovanje operativnih administrativnih del s področja delovnih razmerij in obvladovanje temeljne strokovne terminologije
obvladovanje sodobnih načinov komuniciranja preko elektronskih medijev in sposobnost samostojnega nastopanja v javnosti;
obvladovanje osnov statistike, knjigovodstva in računovodstva ter povezovanje z uporabo sodobne informacijske tehnologije;
uporabljanje upravnega postopka pri delu s strankami;
obvladovanje osnovnih programskih orodij in pripomočkov s področja računalništva, uporaba računalnika kot samostojnega pripomočka za delo ter obvladovanje desetprstnega slepega tipkanja;
razvijanje sposobnosti in spretnosti za organiziranje ekonomičnega poslovanja, vodenje skupine, reševanje problemov in motiviranje sodelavcev;
prepoznavanje temeljnih družbenih zakonitosti ter ekonomskih pojavov in procesov v sodobni družbi ter kritično ovrednotenje z vidika trajnostnega razvoja
obvladujejo različne informacijske tehnike in tehnologije ter sodobna programska orodja;
razvijajo sposobnost za natančnost, doslednost, samostojnost in odgovornost;
razvijajo ustvarjalnost, inovativnost in pripravljenost za vseživljenjsko učenje;
razvijajo podjetniško miselnost;
poznajo pravila varnega dela in razvijajo pozitiven odnos do zdravja;
se zavedajo pomena čistega in zdravega okolja;
pridobivajo pozitiven odnos do poklica;
pridobijo enakovredna znanja;
se naučijo živeti in poklicno delovati v (delovnem) okolju;
se usposobijo za čim bolj samozavestno, urejeno in prepričljivo sodelovanje v dejavnostih, prek katerih se lahko drugače in bolje uveljavljajo v družbi.

3. TRAJANJE IZOBRAŽEVANJA

3.1. Trajanje izobraževanja v letih:

Izobraževalni program traja 4 leta.

Obrazložitev podaljšanja trajanja izobraževanja:
Trajanje izobraževanja se podaljšuje na štiri leta zato, ker pri slepih in slabovidnih dijakih ter dijakih z okvaro vidne funkcije nastajajo zaostanki na številnih razvojnih področjih, kot so gibalni, kognitivni, čustveni, osebnostni razvoj ter razvoj na področju socializacije. Zaznavni procesi pri slepih in slabovidnih dijakih potekajo počasneje. Več časa potrebujejo za usvajanje učne snovi, opazovanje ali tipno zaznavanje, iskanje in predelavo informacij, posnemanje praktičnega dela, socialno učenje; počasneje potekajo tudi komunikacijski procesi (branje in pisanje), ovirana je orientacija v prostoru ter druge dejavnosti, ki temeljijo pretežno na vidnem zaznavanju. Podaljšanje časa omogoča dijaku z okvaro vida oblikovanje adekvatnih predstav in usvajanje praktičnih opravil preko preostalih čutil ob vzporedni verbalni komunikaciji, ki posreduje vsebino sporočila in usmerja proces učenja. Podaljšanje je potrebna tudi za preprečitev časovnega pritiska pri slepih in odpravljanje posledic utrujenosti ob dolgotrajnem procesu opazovanja pri slabovidnih. Primerna razporeditev časa omogoča dijakom uspešno izpolnjevanje zahtev učnega procesa ter vpliva na kognitivne, socialne in emocionalne vidike njihovega izobraževanja. Pri posredovanju in usvajanju novih učnih vsebin se v okviru posameznih predmetov zagotavlja sistematičnost in nazornost ter omogoča dijakom zadosti časa za usvajanje informacij.

3.2. Ovrednotenje programa s kreditnimi točkami (KT):

Izobraževalni program je ovrednoten s 180 kreditnimi točkami (KT).

4. VPISNI POGOJI

V izobraževalni program se lahko vpiše, kdor je uspešno končal:

osnovnošolsko izobraževanje ali
nižje poklicno izobraževanje ali enakovredno izobraževanje po prejšnjih predpisih
in ima ustrezno odločbo o usmeritvi.

5. OBVEZNI NAČINI OCENJEVANJA ZNANJA

Oznaka predmeta/ modula	Splošnoizobraževalni predmeti in strokovni moduli	Ustni odgovori	Pisni izdelki	Izdelek oziroma storitev in zagovor	Drugo
P1	Slovenščina	x	x
P2	Matematika	x	x
P3	Tuji jezik	x	x
P4	Umetnost			x
P5	Naravoslovje	x
P6	Družboslovje	x
P7	Športna vzgoja				praktične naloge
M1	Temelji gospodarstva			x
M2	Administrativno poslovanje			x
M3	Informacijsko komunikacijska tehnologija in strojepisje			x
M4	Upravni postopek			x
M5	Komuniciranje			x
M6	Tajniška opravila			x
M7	Trženje v sodobnem podjetju			x
M8	Zbiranje in obdelava podatkov			x
M9	Pravo			x

Ocenjevanje znanja dijakov se prilagodi individualno glede na posameznega dijaka, kar je posebej opredeljeno v individualiziranem programu.

6. POGOJI ZA NAPREDOVANJE IN DOKONČANJE IZOBRAŽEVANJA

6.1. Pogoji za napredovanje
V višji letnik lahko napredujejo dijaki, ki so ob koncu šolskega leta pozitivno ocenjeni iz vseh splošnoizobraževalnih predmetov in strokovnih modulov letnika izvedbenega kurikula šole, so opravili obveznosti drugih oblik vzgojno-izobraževalnega dela (aktivno državljanstvo in interesne dejavnosti) in obveznosti praktičnega usposabljanja z delom.
Za dijake z individualno učno pogodbo je pogoj za napredovanje iz drugega v tretji letnik opravljanje vmesnega preizkusa.

6.2. Pogoji za dokončanje
Za dokončanje izobraževanja in pridobitev izobrazbe mora dijak uspešno opraviti s pozitivnimi ocenami:

splošnoizobraževalne predmete,
obvezne strokovne module,
izbirne strokovne module,
odprti del kurikula.

Poleg tega mora opraviti:

druge oblike vzgojno-izobraževalnega dela (aktivno državljanstvo in interesne dejavnosti),
obveznosti pri praktičnem usposabljanju z delom,
zaključni izpit.

Zaključni izpit obsega:

pisni in ustni izpit iz slovenščine
izdelek oziroma storitev in zagovor.