A. SPLOŠNI DEL

1. IZOBRAŽEVALNI PROGRAM

1.1 Ime izobraževalnega programa: ELEKTRIKAR (GIB) - SPI - 2020
Prilagojen izobraževalni program z enakovrednim izobrazbenim standardom, prilagojen za gibalno ovirane dijake

1.2 Naziv poklicne izobrazbe:lektrikar/električarka

2. CILJI IZOBRAŽEVALNEGA PROGRAMA

Poleg splošnih ciljev vzgoje in izobraževanja izobraževalni program omogoča dijakom/vajencem in dijakinjam/vajenkam (v nadaljevanju: dijakom/vajencem), da:

• si razvijajo sposobnosti za samostojno in odgovorno ravnanje, načrtovanje, kritično presojo in analiziranje konkretnih strokovnih problemov ter za njihovo reševanje,
• si razvijejo humanost, tolerantnost, poštenost in druge moralne vrednote,
• si razvijajo ustvarjalnost, inovativnost, zmožnost timskega dela in pripravljenost za vseživljenjsko učenje,
• pridobijo sposobnost uporabe strokovnega znanja pri reševanju realnih praktičnih problemov v stroki,
• obvladajo matematično reševanje tehničnih problemov s področja elektrotehnike,
• obvladajo strokovno terminologijo,
• razumejo pojave in temeljne zakone v elektrotehniki,
• spoznajo materiale in elemente s področja elektrotehnike ter njihove karakteristike, pomembne za uporabo,
• spoznajo in razumejo delovanje osnovnih sistemov in naprav v elektrotehniki,
• spoznajo alternativne vire energije in njihovo inštaliranje v sistem,
• se usposobijo za izdelavo električnih, komunikacijskih in za montažo inteligentnih inštalacij,
• si pridobijo potrebno znanje za učinkovito uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij na strokov­nem področju,
• se usposobijo za iskanje in razumevanje podatkov v katalogih, priročnikih in tehničnih navodilih naprav,
• se usposobijo za varno ugotavljanje napak na električnih napravah s pravilno uporabo ustreznih instrumentov in naprav,
• znajo brati sheme in poiskati potrebne podatke v katalogih, priročnikih ter tehničnih navodilih,
• spremljajo novosti in trende na področju elektrotehnike, posebej na področju uvajanja ukrepov za učinkovito rabo energije,
• si razvijejo ročne spretnosti, potrebne za izdelavo, popravilo in servisiranje električnih sistemov,
• povezujejo znanja iz elektrotehnike s širšimi znanji iz področja politehnike,
• spoznajo nevarnosti pri delu ter osnovna pravila in ukrepe za varno delo ter
• si razvijajo ekološko zavest za varstvo okolja, varčnost in osebno odgovornost za zmanjševanje onesnaževanja okolja.

3. TRAJANJE IZOBRAŽEVANJA

3.1. Trajanje izobraževanja v letih:
Izobraževanje traja štiri leta.

3.2. Ovrednotenje programa s kreditnimi točkami (KT):
Izobraževalni program je ovrednoten s 180 kreditnimi točkami (KT). 

Obrazložitev podaljšanja trajanja izobraževanja

Trajanje izobraževanje se podaljšuje z običajnih treh let na štiri zato, ker so za gibalno ovirane dijake, ki se vpisujejo v ta program,  značilni razvojni zaostanki na številnih področjih, kot so telesno, socialno, čustveno, kognitivno, osebnostno področje. Pri tem moramo upoštevati še naravo številnih psihofizičnih težav, problemov in oviranosti, ki nastajajo zaradi družinskih situacij, v katerih so se znašli, ter širših občestvenih oziroma družbenih pojavov, kot so predsodki, stereotipi in zavračanje.

Zaradi medsebojnih vplivov teh in drugih zelo kompleksnih dejavnikov, ki posredno ali neposredno vplivajo na njihov duševni, duhovni, mentalni in telesni razvoj, ter nemajhnih problemov, povezanih z občasnimi zahtevnimi medicinskimi posegi z dolgotrajno rehabilitacijo, niso v polni meri zmožni redno in učinkovito izpolnjevati obveznosti, ki jih prednje postavlja srednje poklicno izobraževanje. Poleg rednega kurikuluma se vključujejo v različne terapevtske obravnave ter druge storitve s področja osebne nege, psihologije, psihoterapije, logopedije, socialnega dela, ki posegajo v njihov prosti čas. To pomeni, da poleg vseh pozitivnih učinkov, ki jih sprožajo, vendarle dodatno prispevajo k utrujenosti in včasih celo zasičenosti, zato jih skušamo s podaljšanjem trajanja izobraževanja razbremeniti.

Tedensko obveznost tako znižujemo na osemindvajset šolskih ur ali celo manj in s tem ustvarjamo primerne pogoje, s pomočjo katerih bodo nadoknadili opisane zaostanke, in omogočamo optimalne možnosti, da bodo uspešni in učinkoviti ter  ustrezno pripravljeni na nadaljevanje šolanja ali na morebitno zaposlitev.

4. VPISNI POGOJI

V izobraževalni program se lahko vpiše, kdor je uspešno končal:

• osnovnošolsko izobraževanje ali
• nižje poklicno izobraževanje ali enakovredno izobraževanje po prejšnjih predpisih in
• ima ustrezno odločbo o usmeritvi.

Posebni pogoji za vajeniško obliko izobraževanja: registrirana pogodba o vajeništvu.

5. OBVEZNI NAČINI OCENJEVANJA ZNANJA

Ocenjevanje znanja dijakov se prilagodi individualno glede na posameznega dijaka (bodisi pisno bodisi ustno oziroma drugo), kar je posebej opredeljeno v individualiziranem programu.

6. POGOJI ZA NAPREDOVANJE IN DOKONČANJE IZOBRAŽEVANJA

6.1 Pogoji za napredovanje

V višji letnik lahko napreduje dijak/vajenec, ki je ob koncu šolskega leta pozitivno ocenjen iz vseh splošnoizobraževalnih predmetov in strokovnih modulov letnika izvedbenega kurikula šole ter je opravil obveznosti drugih oblik vzgojno-izobraževalnega dela (aktivno državljanstvo in interesne dejavnosti) in praktičnega usposabljanja z delom.

6.2 Pogoji za dokončanje

Za dokončanje izobraževanja in pridobitev izobrazbe mora dijak/vajenec uspešno opraviti s pozitivnimi ocenami:

• splošnoizobraževalne predmete,
• obvezne strokovne module,
• izbirne strokovne module,
• odprti del kurikula.

Poleg tega mora opraviti:

• druge oblike vzgojno-izobraževalnega dela (aktivno državljanstvo in interesne dejavnosti),
• obveznosti pri praktičnem usposabljanju z delom,
• vmesni preizkus (velja za vajeniško obliko izobraževanja ter dijake z individualno učno pogodbo v šolski obliki izobraževanja),
• zaključni izpit.

Zaključni izpit obsega:

• pisni in ustni izpit iz slovenščine,
• izdelek oziroma storitev in zagovor.

Dijak ima pravico opravljati zaključni izpit pod posebnimi pogoji.

7. NACIONALNE POKLICNE KVALIFIKACIJE

-