KATALOG ZNANJA

ZGODOVINA

POKLICNO-TEHNIŠKO IZOBRAŽEVANJE

105 ur

Določil SSRSSI na 23. seji, 17. 12. 1998

 


VSEBINA

1. NAMEN IN OPREDELITEV PREDMETA

2. USMERJEVALNI CILJI PREDMETA

3. OPERATIVNI CILJI PREDMETA

3.1. VSEBINSKI SKLOPI KOT INFORMATIVNI CILJI

3.2. FORMATIVNI IN SOCIALIZACIJSKI CILJI TER MEDPREDMETNE POVEZAVE

4. DIDAKTIČNO METODIČNA PRIPOROČILA    

5. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

6. OKVIRNI SEZNAM LITERATURE IN DRUGIH VIROV 

1. NAMEN IN OPREDELITEV PREDMETA

Zgodovina je v poklicno tehniškem izobraževanju splošno izobraževalni predmet. Učni program je namenjen dijakom, ki so se vključili v dvoletno nadaljevalno izobraževanje po pridobljeni srednji poklicni izobrazbi. Zgodovina je v dvoletnem nadaljevalnem programu uvrščena v prvi ali drugi letnik, odvisno od posameznega nadaljevalnega programa, v obsegu 105 ur. Modul 105 ur je namenjen dijakom dvoletnega nadaljevalnega programa, ki so v svojem srednjem poklicnem izobraževanju () imeli na voljo le 35 ur za obravnavo zgodovinskih vsebin v okviru predmeta Družboslovje.

Temeljni cilj nadaljevalnega dvoletnega programa po pridobljeni srednji poklicni izobrazbi je dopolniti in razširiti znanja, pridobljena v srednjem poklicnem izobraževanju. Ker so dijaki, ki se vključujejo v nadaljevalni program, že pridobili določena znanja iz izbranih tematskih sklopov 20. stoletja v okviru predmeta Družboslovje (glej zgodovinski sklop tega predmeta - ) v svojem srednjem poklicnem izobraževanju, pričujoči učni program omogoča realizacijo manjkajočih vsebin, ciljev in standardov glede na učni program za štiriletno srednje tehniško izobraževanje (modul 140 ur). S tem dijaki po zaključenem dvoletnem nadaljevalnem programu pridobijo enak standard znanj kot bi ga pridobili v programih štiriletnega tehniškega in strokovnega izobraževanja. Vsebinska zasnova tega učnega programa zajema izbor temeljnih zgodovinskih pojavov in procesov, ki so pomembni za razumevanje kulturnega in civilizacijskega razvoja človeštva. V primerjavi z dosedanjim je tematski izbor obogaten z gospodarsko-socialnimi temami, vsebinami iz življenjskega vsakdanjika in kulturno-zgodovinskimi vsebinami.

Pomembna novost med učnimi vsebinami je tudi upoštevanje poklicne usmeritve, ki jo izvaja šola v posameznih programih. V okviru 105 ur, določenih s predmetnikom, je 10 ur namenjenih tistim vsebinam, ki so povezane z zgodovino stroke, za katero se dijak izobražuje, in drugemu delu v razredu. O razporeditvi teh vsebin suvereno odloča učitelj v sodelovanju z učitelji zgodovine na šolah z enako usmeritvijo. Učni predmet zgodovina namreč daje poleg splošno-izobraževalnih znanj tudi specifična znanja o razvoju strok. Prav tako predstavljajo novost izbirne teme, ki omogočajo uresničevanje različnih interesov in nagnjenj dijakov in še posebej prispevajo k motivaciji.

Zgodovinske vsebine s številnimi primeri dajejo veliko možnosti za uresničevanje vzgojnih vidikov in privzgajanja vrednot. S spoznavanjem življenja ljudi, njihove raznovrstne dejavnosti in ustvarjalnosti, zlasti še s primeri iz razvoja stroke, za katero se dijak izobražuje, zgodovina ne le poglablja in razširja zgodovinska vedenja, ampak prispeva tudi k razvijanju občutka pripadnosti skupnosti in osebnostnemu razvoju, kar je pomembno za življenje in učenje. Primeri iz narodne zgodovine pa prispevajo k oblikovanju narodne identitete.

Zgodovina dijaka usposablja tudi za orientacijo v času in prostoru. Pri tem je pomembno, da učitelj dijake navaja na stališče, da preteklih dogajanj ne moremo vrednotiti z očmi današnjega časa (izkušnjami in vedenji), ampak z očmi tistega časa, v katerem so se odvijali določeni dogodki.

Prenavljanje šolske zgodovine se je intenzivno izvajalo že v obdobju 1990-1996, tako vsebin kot ciljev v smislu posodobitve, privlačnosti in odprtosti. V vsebinskem pogledu predloženi osnutek ohranja vsebinski koncept, ki ga je sprejel Strokovni svet RS za vzgojo in izobraževanje 11. aprila 1996 in se je v šolskem letu 1996/97 pričel postopoma izvajati.

Ta učni načrt je najširše možno priporočilo, saj temelji na učiteljevi izbirnosti posameznih vsebin. Skupaj z vsebinskim sklopom zgodovine pri predmetu družboslovje tvori zaključeno celoto, ki se lahko enakovredno primerja z učnim načrtom zgodovine za tehniške šole (modul 140). Ker so dijaki izbrane tematske sklope iz zgodovine 20. stoletja že spoznali v času srednjega poklicnega izobraževanja in ker je od tega preteklo že kar nekaj časa, naj učitelji ponovijo pomembne zgodovinske prelomnice iz tega obdobja, da bodo dijaki lahko razumeli tiste učne vsebine, ki pomenijo nadgradnjo. S poudarki na kulturnih vsebinah in vsakdanjem življenju v starejših obdobjih je namreč dosežena izravnava v razlikah med poklicnim in tehniškim izobraževanjem. Dodani operativni cilji pa nakazujejo določene usmeritve pri pouku in pričakovan standard.

2. USMERJEVALNI CILJI PREDMETA

Dijaki:

  • usvojijo znanje o pomembnih dogajanjih, pojavih in procesih iz svetovne, evropske in slovenske zgodovine;

  • razvijejo sposobnost spoznavanja in razumevanja vplivov evropskih in svetovnih dogajanj na slovensko zgodovino;

  • usvojijo znanje o življenju, delu, miselnosti in znanstvenih dosežkih v različnih zgodovinskih obdobjih;

  • razvijejo sposobnost razumevanja zgodovinskih pojavov, procesov in nasprotij v razvoju sodobnega sveta;

  • usvojijo znanje o gospodarskih procesih in socialnih odnosih v različnih zgodovinskih obdobjih;

  • usvojijo znanje o razvoju tehnike in tehnologije v posameznih zgodovinskih obdobjih ter o njihovem vplivu na življenje ljudi;

  • usvojijo znanja o slovenski kulturni dediščini, jo vrednotijo in razvijajo zavest o slovenski narodni identiteti;

  • razvijejo razumevanje in spoštovanje različnih ver, kultur in skupnosti v svetu;

  • razvijejo sposobnost časovnih in prostorskih predstav;

  • se učijo kritično presojati vse oblike sporočil (govore, programe, članke);

  • se učijo ločevati vzroke, povode in posledice ter ugotavljati soodvisnostirazličnih pojavov, kontinuitete in sprememb v razvoju;

  • se učijo samostojno in kritično ocenjevati sodobne dogodke, družbene pojave in procese ter razvijajo zgodovinski način mišljenja.

    3. OPERATIVNI CILJI PREDMETA

    3.1. VSEBINSKI SKLOPI KOT INFORMATIVNI CILJI

    1.  ZGODOVINA IN PRAZGODOVINA (6 ur)

    Čas in prostor kot temeljni določili človeka in družbe. Datiranje in predstava o zgodovinskem času od nastanka človeške družbe do danes.

    Zgodovina kot znanost; pot k zgodovinski resnici. Človekov boj za obstanek in človekova ustvarjalnost - gibali razvoja.

    Podobe iz življenja človeka v prazgodovini. Iz življenja lovca in nabiralca. Iz življenja poljedelca in živinorejca. Duhovni svet in miselno (prostorsko) obzorje človeka v prazgodovini. Naši kraji v prazgodovinskem obdobju.

    2.  ZGODNJE VISOKE KULTURE (8 ur)

    Zgodnje visoke kulture (prve civilizacije): čas in prostor. Začetki prvih civilizacij.

    Po izbiri (3 teme): Mezopotamija, Egipt, Feničani, Hebrejci, Hetiti, Perzija, Indija, Kitajska.

    Izbrane podobe iz življenja. Glavne pridobitve v znanosti in umetnosti; književnost in religija.

    3. ANTIČNI SVET STARE GRČIJE IN RIMA (16 ur)

    Vzpon in zaton kretsko-mikenske kulture. Od Iliade in Odiseje do grških polis. Kolonizacija in širjenje grškega vpliva. Enotnost in različnost grškega sveta. Grški svet bogov in grški svet ljudi. “Zlata doba” grških polis. Grško-perzijske vojne in odnos do svobode. Vsakdanjik moških, žensk, sužnjev (v mestih in na deželi). V grški šoli in gledališču.

    Boj in tekmovanje med polis, slabitev mestnih držav. Vzpon Makedonije.

    Helenizem - povezava grške kulture z Vzhodom. Grška kulturna zapuščina; slovstvo, govorništvo, znanost, zgodovina, umetnost. Pomen grške kulture in filozofije za prihodnji razvoj evropske kulture in političnih ustanov.

    Rim od nastanka do republike. Širjenje v sredozemski svet; posledice ekspanzije na način življenja Rimljanov. Grčija in Rim - konflikt in spajanje kultur. Rimska družba in gospodarstvo.

    Kriza republike in prehod v cesarstvo: principat - Avgustus prvi med enakimi.

    Meje rimskega cesarstva. Iz življenja Rimljanov: bogataši in reveži, zabave in igre; življenje na podeželju; življenje sužnjev (galjoti, gladiatorji, hišni sužnji in učitelji).

    Naši kraji v rimski dobi. Po izbiri 1 tema, ki je vezana na lokalno zgodovino iz antične dobe.

    Po izbiri (2 temi): kruha in iger; Rim - večno mesto in središče sveta; rimsko cestno omrežje; spomeniki iz antičnih časov na Slovenskem.

    Rimska kultura: arhitektura, znanost in likovna umetnost. Rimsko pravo.

    Rimski svet bogov.

    Začetki krščanstva: zgodovinsko ozadje, Biblija in zgodovina, socialno-verska sporočila zgodnjega krščanstva. Krščanstvo od preganjane do državne religije.

    Kriza rimskega cesarstva in njegov propad: vse večje težave pri upravljanju cesarstva, rimski Vzhod in Zahod, naraščanje pritiska tujih ljudstev, propad Zahodnorimskega cesarstva.

    4.  SREDNJI VEK (14 ur)

    Zemljevid Evrope v 5. stoletju. Preseljevanje ljudstev v Evropi: Germani in Slovani; novi in stari naseljenci, soočenje in prepletanje različnih svetov, kultur in religij.

    Nova etnična in politična podoba Evrope: nastanek barbarskih držav (ob zemljevidu). Novi gospodarski temelji; nova družbena struktura; različni tipi fevdalizma.

    Trije evropski duhovnokulturno-civilizacijski krogi: evropski zahod, evropski vzhod (Bizanc), islam in Arabci.

    Sprehod po Evropi - podobe iz življenja: na zgodnjesrednjeveških gradovih in v vaseh na evropskem zahodu, vzhodu, severu in jugu.

    Slovenski naselitveni prostor, Karantanija. Pokristjanjevanje iz Ogleja in Salzburga in postopna izguba samostojnosti. Podobe iz življenja Slovencev.

    Znani in neznani svetovi od 10. do 15. stoletja: politični, etnični in kulturnozgodovinski zemljevid. Zahodna Evropa po razpadu frankovskega cesarstva: investiturni boj, meje katoliške Evrope in boj proti nevernikom (križarske vojne). Jugovzhodna Evropa: Bizanc, Slovani. Vpadi ljudstev z Vzhoda in vpliv na evropsko dogajanje. Turki in njihov prodor na Balkan.

    Srednjeveško podeželje - podobe iz življenja: kmetje, plemstvo, duhovščina. Duhovno obzorje takratnih ljudi - do kod je videl kmet, do kod evropski plemič.

    Srednjeveška mesta in meščanstvo. Nastanek mest in razlike v tipih. Podobe iz življenja različnih meščanov.

    Duhovni svet srednjega veka (po izbiri 2 temi): krščanstvo, shizma in verske sekte, ostanki poganskih elementov (vraževerje). Inkvizicija. Papeštvo in meništvo. Vloga srednjeveških samostanov. Vloga srednjeveških univerz in laičnih šol. Evropa viteštva, romanike in gotike.

    Slovenci v rimsko - nemškem cesarstvu, na Ogrskem in v okviru Beneške republike; kolonizacija. Gospodarski in kulturni razvoj. Nastanek zgodovinskih dežel. Po izbiri 1 tema, ki je vezana na srednjeveško lokalno zgodovino.

    5.  ŽIVLJENJE V EVROPI MED 15. IN 18. STOLETJEM (10 ur)

    Zgodnje oblike kapitalizma: založništvo in manufaktura. Vzpon znanosti. Tehnična odkritja do 16. stoletja, ki so pomembna za razvoj stroke, ter njihov vpliv na vsakdanje življenje.

    Geografska odkritja in spajanje različnih svetov. Pomen odkritij za spremembe v evropski miselnosti.

    Humanizem in renesansa - spremenjen odnos do življenja in smrti.

    Herezije in kriza papeštva v 15. stoletju. Reformacija in protireformacija: vzroki in smeri reformacije; razširjenost. Nastop proti reformaciji in zmaga katoliške Cerkve.

    Začetki (modernih) meščanskih družb (po izbiri 1 tema): Velika Britanija in Nizozemska v 17. stoletju. Absolutizem: utrjevanje absolutne monarhije, višek absolutizma (Ludvik XIV.). Habsburžani kot nemški cesarji in začetek moderne Avstrije.

    Gospodarski in kulturni razvoj slovenskih dežel v 15. in 16. stoletju.

    Kmečki upori in turški vpadi. Reformacija in začetki slovenske književnosti.

    Življenje v slovenskih deželah v 17. in 18. stoletju. Podobe iz življenja v slovenskih mestih in na podeželju. Kultura.

    6.  MEŠČANSKE REVOLUCIJE IN POSKUS MODERNIZACIJE EVROPE (8 ur)

    Počasna modernizacija Francije in pomembnejši vzroki za revolucijo. Francoska revolucija - leto 1789 in njena gesla; kratkotrajna zmaga in poraz. Pomen in vpliv na poznejša zgodovinska dogajanja. Napoleon in napoleonske vojne.

    Slovenski prostor v času francoske revolucije in napoleonskih vojn (kratek opis življenja v mestih in na podeželju).

    Revolucije 1848 in začetek nove dobe. Okrepitev meščanstva in njegova vodilna vloga. Pomlad narodov.

    Leto 1848 in Slovenci: kmečko vprašanje, nacionalni problemi. Zedinjena Slovenija.

    Po izbiri: na primeru ene revolucije analizirati posledice meščanskih revolucij in njihov vpliv na poznejša zgodovinska dogajanja.

    7.  PROCES INDUSTRIALIZACIJE V 19. IN 20. STOLETJU (10 ur)

    (Nadgradnja znanja iz poklicne šole.)

    Začetki moderne industrializacije in evropsko gospodarstvo v 18. stoletju. Iznajdbe in izumi v 18. in 19. stoletju, ki so pomembni za razvoj stroke ter njihov vpliv na vsakdanje življenje.

    Znanstveno-tehnični razvoj in širjenje industrializacije. Po izbiri 1 tema (s poudarkom na stroki): revolucija v prometu - železnica, parniki, telegraf. Iznajdbe in izumi, ki so pomembni za razvoj stroke ter njihov vpliv na vsakdanje življenje.

    Druga industrijska revolucija. Iznajdbe in izumi, ki so pomembni za razvoj stroke ter njihov vpliv na vsakdanje življenje. Gospodarske, družbene in kulturne posledice druge industrijske revolucije (industrializacija in nastajanje monopolov, nastajanje velikih mest, izvoz kapitala in širjenje evropskega vpliva).

    Znanstveno-tehnični razvoj v obdobju med obema svetovnima vojnama: znanost in tehnika; iznajdbe in izumi, ki so pomembni za razvoj stroke ter njihov vpliv na vsakdanje življenje.

    Razvoj svetovnega gospodarstva v obdobju med obema vojnama - vzponi in padci. Velika svetovna gospodarska kriza 1929 - 1934.

    Znanstveno tehnični napredek po drugi svetovni vojni do danes - iznajdbe in izumi ter njihov vpliv na vsakdanje življenje. Življenje se prilagaja novim časom.

    8.  PODOBE IZ VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA LJUDI V 19. IN 20. STOLETJU (10 ur)

    Življenje v mestih in na podeželju v prvi polovici 19. stoletja. Nova mesta in novi problemi. Krepitev meščanstva. Življenjske razmere ter pogoji za delo in ustvarjanje. Agrarni problemi v različnih delih sveta. Podobe iz vsakdanjega življenja plemstva in kmetov.

    Življenje v evropskih in slovenskih mestih ter na podeželju konec 19. in začetku 20. stoletja (primerjava med evropskimi in slovenskimi mesti).

    Življenje Evrope v prvi in drugi svetovni vojni - evropska in slovenska mesta ter podeželje. Življenje se hitro spreminja. Svet naših staršev.

    Pozitivni in negativni vidiki naglega znanstveno tehničnega razvoja in pospešene industrializacije. Zgodovinski vidik varovanja zdravega življenjskega okolja. Temeljna protislovja sodobnega sveta - v kolikšni meri je sodobni svet povezan s preteklostjo?

    Kultura v obdobju po drugi svetovni vojni.

    9.  SLOVENCI PO DRUGI SVETOVNI VOJNI (12 ur)

    Vprašanja meja in položaj narodnih manjšin. Položaj Slovenije v Jugoslaviji. Razpad Jugoslavije in nastanek slovenske države.

    3.2.   FORMATIVNI IN SOCIALIZACIJSKI CILJI TER MEDPREDMETNE POVEZAVE

    1. ZGODOVINA

    Formativni in socializacijski cilji

    Ključne teme

    Povezave

    Dijak:

    		    

  • zna zgodovinska dogajanja, pojave in procese postaviti v čas in prostor;

    		•

    Čas in prostor

    		 

  • ve, da so različna ljudstva v preteklosti drugače datirala, in navede najbolj znana štetja let pri starih ljudstvih;

    		•     

  • pojasni pomen zgodovinskih virov za spoznavanje preteklosti;

    		•

    Pot k zgodovinski resnici

    		  

  • ob slikovnem prikazu (obisku muzeja) ostankov materialne kulture opiše tehnološki razvoj in način življenja ljudi v posameznih dobah prazgodovine;

    		•

    Iz življenja lovca, nabiralca, poljedelca in živinorejca

    		  

  • navede in pojasni vzroke in posledice nastajanja razlik v premoženju, družbeni moči in ugledu;

    		•     

  • ob slikovnem gradivu spozna duhovno kulturo in miselno obzorje ljudi v najstarejšem obdobju;

    		•

    Duhovni svet človeka

    		  

  • analizira zemljevid in poišče večja arheološka najdišča posameznih prazgodovinskih dob pri nas ter sklepa o poseljenosti prostora;

    		•

    Naši kraji v prazgodovini

    		  

  • ob slikovnem gradivu spozna dosežke materialne in duhovne kulture in njeno povezanost z drugimi prostori;

    		•   

    obisk muzeja

    2. ZGODNJE VISOKE KULTURE

    Formativni in socializacijski cilji

    Ključne teme

    Povezave

    Dijak:

    		    

  • s pomočjo kronološke tabele in zemljevida opredeli čas in prostor, vzpon in padec prvih civilizacij;

    		•

    Začetki prvih visokih civilizacij.

    		  

  • ugotovi vpliv naravnih in drugih (zlasti gospodarskih) dejavnikov na začetek prvih civilizacij ob velikih rekah;

    		•     

  • opiše tehniko in način obdelave pri namakalnem poljedelstvu;

    		•     

  • med naštetimi ljudstvi in državami izbere 3 predstavitvene teme s podobami iz njihovega življenja;

    		•

    Po izbiri: Mezopotamija, Egipt, Feničani, Hebrejci, Hetiti, Perzija, Indija, Kitajska.

    		  

  • ob slikovnem gradivu in besedilih spozna življenje, delo in položaj pripadnikov različnih družbenih skupin;

    		•

    Izbrane podobe iz življenja po civilizacijsko-kulturnih območjih.

    		  

  • spozna razlike v agrarni in neagrarni proizvodnji med različnimi civilizacijskimi področji;

    		•     

  • navede in ovrednoti najpomembnejše dosežke najstarejših civilizacij na področju astronomije, medicine, tehnike, prava, književnosti in umetnosti;

    		•

    Kulturna dediščina najstarejših civilizacij.

    umetnost

  • zna razložiti pojme politeizem, monoteizem;

    		•

    Religija.

    		  

    3. ANTIČNI SVET GRČIJE IN RIMA

    Formativni in socializacijski cilji

    Ključne teme

    Povezave

    Dijak:

    		    

  • ve, da so v egejskem območju obstajale visoke kulture (Kreta, Mikene, Troja) že pred naselitvijo grških plemen;

    		•

    Naselitev Grkov v egejski prostor in širjenje njihovega kulturnega vpliva.

    		  

  • ob zemljevidu opredeli čas naselitve grških plemen na ozemlje Grčije in razbere pokrajine, ki še danes spominjajo na to dogajanje;

    		•     

  • ob izbranih odlomkih iz Iliade spozna razslojenost grške družbe v času trojanskih vojn in sklepa o vzrokih in posledicah razlik v premoženju, družbeni moči in vlogi;

    		•     

  • navede in pojasni vzroke za veliko grško kolonizacijo, analizira zemljevid in ugotovi območja grške kolonizacije ter sklepa o njenem gospodarskem in kulturnem pomenu;

    		•     

  • zna opredeliti pojem polis (značilnosti: avtarkija, avtonomija, zunanjepolitična neodvisnost);

    		•

    Mestna država – polis.

    		  

  • primerja življenje v Atenah in Šparti(gospodarstvo, družba, politična ure ditev) ter spozna razlike med aristokratsko in demokratično ureditvijo;

    		•     

  • pozna vzroke za grško-perzijske vojne in pojasni grški odnos do svobode;

    		•

    Grško perzijske vojne in grški odnos do svobode.

    		  

  • iz poljudne strokovne literature zbere informacije o življenju (bivanju, prehrani, navadah, zabavi) in položaju različnih socialnih slojev;

    		•

    Vsakdanjik moških, žensk, otrok, sužnjev.

    		  

  • primerja vzgojo in šolanje otrok v polis z današnjim časom;

    		•     

  • navede najvidnejše dosežke Grkov na področju znanosti (filozofija, matematika, astronomija, zgodovina), arhitekture in likovne umetnosti;

    		•

     Grška kulturna zapuščina.

    književnost, umetnost

  • pozna glavne vzroke in posledice vojn med polis;

    		•

    Obdobje helenizma.

    		  

  • analizira zemljevid, pojasni vzpon makedonskega imperija in njegov obseg v času Aleksandra Velikega;

    		•     

  • pojasni pojem helenizem in prikaže pomen države Aleksandra Makedonskega pri spajanju različnih kultur;

    		•     

  • ovrednoti grško in helenistično kulturo za prihodnji razvoj evropske kulture in političnih ustanov;

    		•     

  • opredeli čas in prostor nastanka mesta Rim ter ob tekstu spozna razliko med ljudskim izročilom in ugotovitvami arheologije;

    		•

     Rim v času kraljestva in republike.

    		  

  • pozna vzroke in posledice sporov med plebejci in patriciji ob skici navede najpomembnejše organe rimske republike in njihove pristojnosti;

    		•     

  • analizira zgodovinski zemljevid in prikaže postopno širjenje rimske države po Apeninskem polotoku in v Sredozemlje ter opiše odnos rimske oblasti do podrejenih ozemelj in prebivalstva (ureditev);

    		•     

  • razloži gospodarske, družbene in politične posledice nenehnih vojn;

    		•

    Kriza republike.

    		  

  • ob tematski zgodovinski karti pojasni značilnosti trgovine in obrti;

    		•     

  • navede glavne notranje in zunanje vzroke za krizo republike;

    		•     

  • pojasni razmere, ki so pripeljale do nove oblike vladavine triumvirata;

    		•     

  • razloži značilnosti Oktavijanove vladavine, zlasti še “rimski mir” in pomen le - tega za gospodarski in kulturni razvoj;

    		•

    Obdobje principata.

    		  

  • na zemljevidu razbere, do kod se je razširil imperij v tem času in pojasni pojem romanizacija;

    		•     

  • ob virih opiše družbeni položaj in življenje različnih socialnih slojev v mestu in na deželi (bogataši in reveži, bivališča, prehrana, vzgoja, položaj moških, žensk, otrok, sužnjev, osvobojencev);

    		•

    Iz življenja Rimljanov.

    		  

  • analizira zemljevid širjenja rimske oblasti (čas, od kod, uprava) in konkretizira, kakšen je bil vpliv na življenje staroselcev (napredek obrti, promet, verski in kulturni vpliv);

    		•

    Naši kraji v rimski dobi.

    		  

  • obdela primer po izbiri, ki je vezan na lokalno antično zgodovino

    		•     

  • pozna družbeno in duhovno podlago za nastanek krščanstva;

    		•

    Začetki krščanstva in rimska kultura.

    Književnost, umetnost

  • ovrednoti versko-socialna sporočila zgodnjega krščanstva;

    		•     

  • navede glavne dosežke Rimljanov na področju znanosti, zgodovinopisja, prava, medicine, tehnike;

    		•     

  • pozna dosežke rimskega gradbeništva in njegovo tesno povezanost s potrebami vsakdanjega življenja (ceste, vodovodi, kanalizacija, terme, ...);

    		•     

  • pozna glavne notranje in zunanje vzroke za krizo cesarstva, njegovo delitev na zahodno in vzhodno ter za propad zahodnega rimskega imperija;

    		•

    Kriza cesarstva in njegov propad.

    		  

    4. SREDNJI VEK

    Formativni in socializacijski cilji

    Ključne teme

    Povezave

    Dijak:

    		    

  • analizira zgodovinski zemljevid, opredeli glavne vzroke, čas in prostor preseljevanja ljudstev;

    • Preseljevanje ljudstev in nova podoba Evrope.

    		  

  • ob zemljevidu pojasni novo politično podobo Evrope po selitvah ljudstev;

    		•    

  • pojasni vzroke za začasni gospodarski in kulturni zastoj, prevlado naturalnega gospodarstva in postopno nastajanje fevdalnih odnosov ter velikih razlik v vsakdanjem življenju različnih socialnih slojev;

    		•    

  • ve, da je med germanskimi državami v tem času bila vodilna frankovska država, in pojasni pojem fevdalna družbena hierarhija;

    • Trije kulturno-civilizacijski krogi:

  • Evropski zahod.

    		•  

  • pozna temeljne težnje in značilnosti karolinške renesanse;

    		•    

  • ponovi glavne vzroke, ki so Bizancu omogočili preživeti selitve ljudstev in njegov vzpon Justinijanovem v času;

  • Bizanc

    		•  

  • ob zgodovinskem zemljevidu opredeli domovino Arabcev in pojasni nastanek islama ter njegovo širjenje in vpliv;

  • Islam in Arabci.

    • književnost

  • ob slikovnem gradivu opiše značilnosti arabske kulture in navede glavne dosežke;

    		•    

  • ovrednoti stičišče treh civilizacijskih krogov za prenašanje spoznanj in odkritij;

    • V čem je pomen stikov treh civilizacijskih krogov?

    		  

  • analizira zemljevid, prikaže čas in prostor naselitve prednikov Slovencev v Vzhodnih Alpah;

    • Naselitveni prostor prednikov Slovencev – Karantanija.

    		  

  • ovrednoti širjenje krščanstva iz zahodnih cerkvenih središč;

    		•  

    književnost

  • pozna glavne značilnosti družbenega in gospodarskega razvoja;

    		•    

  • pozna zgodovinske okoliščine, ki so povzročile izgubo samostojnosti;

    		•    

  • analizira zgodovinski zemljevid Evrope in kratko pojasni geografsko obzorje Evropejcev (znani in neznani svetovi) ;

    • Znani in neznani svetovi od 10. do 15. stoletja.

    		  

  • analizira zgodovinski zemljevid in opiše politično podobo Evrope (vodilne države, moč in nemoč vladarjev) ;

    		•    

  • ve, da so od 9. stoletja vpadala in ogrožala posamezne evropske države ljudstva evropskega severa in iz Azije (Normani, Saraceni, Ogri, Turki) ter sklepa o posledicah;

    		•    

  • pozna vzroke in posledice investiturnega boja za razvoj Nemčije;

    		•    

  • pozna poglavitne vzroke in cilje križarskih vojn, ovrednoti njihov gospodarski in kulturni pomen;

    		•    

  • pozna prednosti natriletnega kolobarjenja in ovrednoti postopni napredek kmetijske tehnike ter širjenja kultiviranih površin;

    • Srednjeveško podeželje.

    		  

  • ob slikovnem gradivu in virih opiše položaj podložnika v visokem srednjem veku (obveznosti, bivalne in prehranske razmere, nesvoboda) ;

    		•    

  • opiše položaj plemstva in duhovščine (različna struktura, položaj in vloga v državi) ;

    		•    

  • ob slikovnem gradivu opiše življenje na gradovih v času viteštva;

    		•    

  • pojasni razmere, ki so omogočile nastajanje in razvoj srednjeveških mest, njihovo gospodarsko in kulturno dejavnost;

    • Srednjeveška mesta in meščanstvo.

    		  

  • ob odlomkih virov spozna življenje in pravila medsebojnih odnosov;

    		•    

  • opiše izobraženost in obzorje posameznih stanov v srednjem veku;

    • Duhovni svet srednjega veka.

    književnost

  • spozna vlogo samostanov - središč gospodarskega in kulturnega življenja;

    		•    

  • ovrednoti pomen nastanka laičnih šol in srednjeveških univerz;

    		•    

  • ob slikovnem gradivu prepozna in loči slog romanike in gotike;

    		•  

    umetnost

  • analizira zgodovinski zemljevid in pojasni nastanek slovenskih zgodovinskih dežel;

    • Slovenci v rimsko-nemškem cesarstvu, na Ogrskem in v okviru Beneške republike.

    		  

  • opiše posamezne faze kolonizacije in spremembe, ki jih je povzročila;

    		•    

  • primerja gospodarski razvoj z deželami zahodne Evrope;

    		•    

  • ovrednoti nastajanje mest na Slovenskem;

    		•    

  • pozna glavne značilnosti kulturnega razvoja na Slovenskem v srednjem veku;

    		•  

    književnost umetnost

    5. ŽIVLJENJE V EVROPI MED 15. IN 18. STOLETJEM

    Formativni in socializacijski cilji

    Ključne teme

    Povezave

    Dijak:

    		    

  • pozna pomembnejše izume, zlasti še na področju pomorske tehnike do 16. stoletja in ovrednoti znanstvene dosežke in izume, ki so pomembni za razvoj stroke, zlasti še njihov vpliv na življenje;

    		•

    Tehnična spoznanja in odkritja, napredek gospodarstva.

    		  

  • primerja založništvo in manufakturo in ugotovi razlike;

    		•     

  • navede in pojasni glavne vzroke iskanja novih poti v Indijo, kar je pripeljalo do odkritja čezmorskih dežel;

    		•

    Odkritja “čezmorskih dežel” in spajanje različnih svetov.

    		  

  • ob zemljevidu in slikovnem gradivu pojasni evropsko ekspanzijo v novo odkriti svet in posledice geografskih odkritij za novo odkrite dežele in za Evropo;

    		•     

  • razume pomen humanizma in renesanse pri uveljavljanju nove miselnosti v umetnosti, znanosti in kulturi;

    		•

    Humanizem in renesansa.

    		  

  • pojasni razmere, ki so sprožile reformacijo;

    		•

    Reformacija in protireformacija.

    		  

  • na zgodovinskem zemljevidu razbere razširjenost različnih smeri reformacije, primerja njihove težnje in nosilce ter ugotovi spremenjeno versko podobo Evrope;

    		•     

  • razloži vzroke in pogoje za pojav protireformacije ter konkretizira, kakšni so bili njeni uspehi in posledice;

    		•     

  • opiše pomen prenosa težišč gospodarskega razvoja (pomorskih centrov) iz Sredozemlja na Atlantik za vzpon Anglije in Nizozemske v 17. in 18. st. ;

    		•

    Začetki modernih meščanskih družb.

    		  

  • razloži pojem absolutizem in na primeru Francije pojasni značilnosti absolutne vladavine;

    		•

    Utrjevanje absolutne monarhije.

    		  

  • ob zgodovinskem zemljevidu pojasni uveljavljanje Avstrije kot samostojne državne enote znotraj nemškega cesarstva;

    		•

    Začetki moderne Avstrije.

    		  

  • na primeru Avstrije razloži pojem razsvetljeni absolutizem (čas, poglavitne reforme) ;

    		•     

  • pozna razliko med merkantilizmom in fiziokratizmom

    		•     

  • opiše gospodarsko podobo slovenskega podeželja, nastajanje novih socialnih slojev (kajžarji, gostači) in njihovo vključevanje v neagrarno dejavnost (fužinarstvo, rudarstvo, tovorništvo, ...);

    		•

    Razvoj slovenskih dežel v 15. in 16. stoletju.

    		  

  • ob odlomkih besedil spozna življenjski  vsakdanjik kmetov (način obdelave, poljščine, prehrana, bivališča, vraževerje);

    		•     

  • pozna glavne vzroke velikih kmečkih uporov v 15. in 16. stoletju, primerja njihove zahteve in ugotovi kvalitativno rast v organizaciji in zahtevah;

    		•     

  • na zemljevidu razbere čas in področja najpogostejših turških vpadov in opiše obrambni sistem ter posledice turških vpadov na Slovenskem;

    		•     

  • ob zemljevidu pojasni razširjenost reformacije na Slovenskem in oceni pomen reformacije za Slovence;

    		•   

    književnost

  • ve, katera dogajanja so zaznamovala življenje Slovencev v 17. in 18. stol. (protireformacija, novi kmečki upori, čarovniški procesi) ;

    		•

    Slovenske dežele v 17. in 18.stoletju.

    		  

  • ob izbranih odlomkih opredeli pomen del J. V. Valvasorja;

    		•     

  • ob slikovnem gradivu spozna značilnosti baroka na Slovenskem;

    		•     

  • pojasni pomen najpomembnejših terezijanskih in jožefinskih reform za razvoj slovenskega ozemlja in spreminjanje načina življenja;

    		•     

    6. MEŠČANSKE REVOLUCIJE IN POSKUS MODERNIZACIJE EVROPE

    Formativni in socializacijski cilji

    Ključne teme

    Povezave

    Dijak:

    		    

  • opiše gospodarske in politične razmere v Franciji v 18. stoletju: velike razlike v položaju prebivalstva (med stanovi in znotraj stanov) in izloči glavne vzroke za revolucijo;

    		•

    Francoska revolucija.

    		  

  • spozna faze revolucionarnega dogajanja in glavne pridobitve;

    		•     

  • poišče vzroke za francosko imperialno  politiko in za Napoleonov vzpon;

    		•

    Napoleon in napoleonske vojne.

    		  

  • ob zemljevidu pojasni francoska osvajanja in značilnosti osvajalne politike v podrejenih deželah;

    		•     

  • ovrednoti začetke slovenskega narodnega prebujenja;

    		•

    Slovensko ozemlje v času francoske revolucije in Ilirske province.

    		  

  • analizira zemljevid, pojasni nastanek ter obseg Ilirskih provinc in njihov pomen;

    		•     

  • pozna osnovne značilnosti gospodarskega razvoja (napredek v kmetijstvu, začetek industrializacije, napredek v prometu)

    		•     

  • ovrednoti delo Prešernovega in Bleiweisovega kroga;

    		•   

    književnost

  • analizira tematski zgodovinski zemljevid, ugotovi žarišča revolucije in konkretizira, kako se je širila;

    		•

    Revolucije 1848.

    		  

  • pojasni različne razmere in težnje revolucij 1848 v evropskih državah;

    		•     

  • konkretizira, kako se je širila revolucija v Avstriji in kakšne so bile narodne in liberalne zahteve;

    		•

    Slovenci v revoluciji 1848.

    		  

  • razloži pojem zemljiška odveza;

    		•     

  • ovrednoti prvi slovenski politični program (ob viru);

    		•   

    književnost

  • pojasni vzroke, ki so omogočili zlom revolucij;

    		•

    Zlom revolucij.

    		  

    7. PROCES INDUSTRIALIZACIJE V 19. IN 20. STOLETJU

    Formativni in socializacijski cilji

    Ključne teme

    Povezave

    Dijak:

    		    

  • opiše spremembe v evropskem gospodarstvu v 2. polovici 18. stoletja (novosti v kmetijstvu, prva industrijska revolucija, nastajanje tovarn);

    		•

    Začetki moderne industrializacije v 18. stoletju.

    		  

  • navede največje znanstvene dosežke, zlasti na področju naravoslovnih ved;

    		•     

  • navede najpomembnejše nove izume in iznajdbe ter spozna, da je raziskovalno delo postajalo vse pomembnejše pri nadaljnjem razvoju;

    		•

    Znanstveno tehnološki razvoj, širjenje industrializacije ter njen vpliv na življenje v prvi polovici 19. stoletja

    strokovni predmeti

  • pozna velike tehnološke spremembe v prometu in drugih komunikacijah in sklepa o pomenu “krajšanja” razdalj;

    		•     

  • analizira grafični prikaz širjenja industrializacije in navede vzroke za zaostajanje srednje, zlasti pa vzhodne Evrope;

    		•     

  • pozna največje pridobitve druge industrijske revolucije;

    		•

    Druga industrijska revolucija, njene gospodarske in družbene posledice.

    strokovni predmeti

  • ob statističnih podatkih pojasni hitro rast industrijskih mest, opiše njihov izgled in spremembe v življenju mestnega prebivalstva;

    		•     

  • pozna vzroke in posledice stalne, neizprosne konkurence ter prevlade velike industrije in trgovine (pojav in značilnosti monopolov);

    		•

    Izvoz kapitala in širjenje evropskega vpliva v izvenevropski svet.

    		  

  • ob tematskem zgodovinskem zemljevidu razloži novo fazo evropskih osvajanj in kolonialne politike;

    		•     

  • ovrednoti vpliv tehnične revolucije na nove oblike množične kulture in na uveljavljanje obveznega šolstva;

    		•

    Kultura, šolstvo.

    		  

  • ob statističnih podatkih navede posledice prve svetovne vojne na področju gospodarstva in opiše značilnosti povojnega gospodarskega razvoja evropskih držav in ZDA;

    		•

    Gospodarski vzpon in krize med obema vojnama.

    		  

  • pozna bistvene vzroke velike svetovne gospodarske krize, ob grafu razloži socialne in druge posledice ter način razreševanja krize v ZDA;

    		•     

    8. PODOBE IZ VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA LJUDI V 19. IN 20. STOLETJU

    Formativni in socializacijski cilji

    Ključne teme

    Povezave

    Dijak:

    		    

  • ob statističnih podatkih izdela graf naraščanja mestnega prebivalstva;

    		•

    Življenje v mestih in na deželi v 19. stoletju.

    		  

  • opiše spremembe v strukturi in življenju (blišč in revščina, novi socialni sloji);

    		•     

  • opiše delovne pogoje in življenjske razmere nižjih socialnih slojev ter posebnosti prvih oblik delavskih gibanj;

    		•     

  • ob grafu prikaže vzroke in posledice notranjih in zunanjih migracij;

    		•     

  • pozna življenjske razmere delavstva in prizadevanja za 8 urni delavnik ter splošno volilno pravico;

    		•     

  • opiše vpliv vojne na življenje civilnega prebivalstva (pomanjkanje, ženska in otroška delovna sila v tovarnah, problem begunstva, žrtve) ;

    		•

    Življenje med prvo svetovno vojno, totalizacija vojne.

    		  

  • ob odlomkih besedil spozna probleme in življenjske razmere posameznih socialnih slojev, zlasti še v času velike gospodarske krize;

    		•

    Življenje v obdobju med obema vojnama.

    		  

  • spozna življenje ljudi med drugo svetovno vojno - veliki in majhni strahovi, stiske beguncev, otrok in drugih žrtev vojne;

    		•

    Življenje med drugo svetovno vojno - človečnost na preizkušnji.

    		  

  • pozna večje dosežke znanosti in tehnike v zadnjih petdesetih letih, njihov vpliv na spremembe v vsakdanjem življenju (zlasti mladih generacij ) in v razvoju;

    		•

    Življenje se hitro spreminja(svet po drugi svetovni vojni).

    		  

  • seznani se z različnimi vidiki tehniškega in gospodarskega napredka(npr.: dosežki, neustrezna uporaba kemikalij, onesnaževanje, zloraba znanosti,  zlasti vojnem času, ...);

    		•

    Perspektive človekovega razvoja.

    		  

  • ob konkretnih primerih se seznani z zgodovinskimi vidiki skrbi za zdravo življenjsko okolje;

    		•     

  • na konkretnih primerih ugotavlja, v kakšni meri imajo problemi današnjega sveta korenine v preteklosti;

    		•     

    9. SLOVENCI PO DRUGI SVETOVNI VOJNI

    Formativni in socializacijski cilji

    Ključne teme

    Povezave

    Dijak:

    		    

  • ponovi svoje znanje (iz poklicnega izobraževanja) o pomembnih prelomnicah iz slovenske zgodovine v 1. polovici 20. stoletja (1.sv.v., razpad A-O in nastanek Države SHS in Kraljevine SHS);

    		•

    Vprašanja meja in položaj manjšin.

    		  

  • ponovi, večje slovenske šolske in znanstveno-kulturne pridobitve med svetovnima vojnama (npr.: univerza, SAZU, srednje šolstvo, radio, ...) in ovrednoti njihov pomen za slovenski narodni razvoj;

    		•     

  • ob zgodovinskem zemljevidu opiše urejanje naših meja po 2. svetovni vojni in zve, zakaj je bilo vprašanje naše severne in zahodne meje tudi sedaj neugodno rešeno za Slovence;

    		•     

  • spozna položaj manjšin v Sloveniji in položaj slovenske manjšine v Avstriji, Italiji in na Madžarskem danes;

    		•     

  • opiše položaj Slovenije kot republike v Jugoslaviji;

    		•

    Položaj Slovenije v Jugoslaviji.

    		  

  • ob ilustrativnem gradivu spozna in primerja podobe iz vsakdanjega življenja v različnih desetletjih;

    		•     

  • pozna vzroke za razpad Jugoslavije;

    		•

    Razpad Jugoslavije in nastanek samostojne slovenske države.

    		  

  • navede dogodke na Slovenskem, ki so privedli do nastanka političnega pluralizma (pluralne strankarske demokracije) konec 80. in začetku 90. let;

    		•     

  • se seznani z glavnimi dogodki ob slovenski osamosvojitvi;

    		•     

    4. DIDAKTIČNO METODIČNA PRIPOROČILA

    Katalog znanj za poklicno tehniško izobraževanje dopolnjuje in nadgrajuje zgodovinska znanja, pridobljena v srednjem v poklicnem izobraževanju () v okviru predmeta Družboslovje. Dijakom omogoča razvijanje ustrezne prostorske in časovne orientacije. Vsebinsko je poudarek na socialnih, kulturnih, kulturno-zgodovinskih procesih in pojavih, ki omogočajo dijakom razumevanje glavnih zgodovinskih tokov v posameznih zgodovinskih dobah.

    V primerjavi z dosedanjim učnim načrtom je še posebej poudarjena nacionalna zgodovina. 10 učnih ur je namenjenih poglabljanju znanja iz zgodovine strok, za katere se dijaki šolajo. Prav čas, namenjen spoznavanju zgodovine posameznih strok, naj bo motivacijsko izhodišče, ki bo spodbujalo zanimanje dijakov za spoznavanje preteklosti v občem in nacionalnem okviru. povsod, kjer je mogoče, naj bo izhodišče obravnave tudi lokalna zgodovina.

    Časovne in prostorske predstave oblikujemo z rednim vključevanjem zgodovinskih kart, atlasa pa tudi z ogledi spomenikov, muzejskih in arhivskih zbirk ter arheoloških najdb.

    Z metodičnega vidika naj učitelj uvaja take oblike in metode dela, da bodo dijaki gradili znanje s pomočjo odlomkov virov, literature, ilustrativnega gradiva in na zanimanju za preteklost lastne strokovne usmeritve.

    Značaj posameznih ciljev in vsebin narekuje aktivnosti dijakov pri pridobivanju novih informacij, izbor konkretnih aktivnih oblik in metod dela pa je stvar učiteljeve strokovne avtonomije in razpoložljivih učnih sredstev na posamezni šoli. Zato naj velja posebna skrb tudi ustreznemu opremljanju priročnih zgodovinskih knjižnic in zgodovinske učilnice. Za nazornost pouka in motivacijo je zelo pomembna tudi uporaba AV sredstev (grafoskop, videorekorder, TV, računalnik). Cilji so obenem tudi orientacija k temeljnim vsebinam, nekatere vsebine bo učitelj obdelal bolj poglobljeno, skladno s pomenom za razumevanje glavnih zgodovinskih tokov v daljšem časovnem obdobju, druge bolj informativno.

    Oddelki so po sposobnostih in interesih heterogeni, zato je potrebno upoštevati tudi individualne razlike. Na osnovi spoznaj individualnih interesov in sposobnosti naj učitelji izbirajo in prilagajajo metode in oblike dela, vprašanja naj bodo različnih težavnostnih stopenj, da bo vsakemu dijaku omogočeno pokazati znanje skladno z zmožnostmi, interesi, sodelovanjem in pripravljenostjo za učenje.

    5. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    Preverjanje in ocenjevanje znanja se izvaja tako ustno, po obsežnejših vsebinskih sklopih pa tudi pisno. Dijak lahko oceno pridobi tudi z izdelki (npr.: referat, graf, skica, priprava na ekskurzijo ...) Pri preverjanju in ocenjevanju znanja naj bo izhodišče vprašanjem, glede na značaj učne snovi, zgodovinski zemljevid, slikovno gradivo, statistični podatki itd. Pisno preverjanje opravljamo z nalogami objektivnega tipa, ki morajo pokrivati različne ravni zahtevnosti.

    6. OKVIRNI SEZNAM LITERATURE IN DRUGIH VIROV

    Atlasi in zbirke virov:

    16 izvodov Šolskega zgodovinskega atlasa, DZS 1994

    16 izvodov naslednjih zbirk zgodovinskih virov:

    T. Ferenc, Okupacijski sistemi v Sloveniji 1941-45, Modrijan, 1997;

    Ž. Lazarević, Slovensko gospodarstvo v prvi Jugoslaviji, Modrijan, 1997;

    J. Prinčič, Slovensko gospodarstvo v drugi Jugoslaviji, Modrijan, 1997

    Učbeniki in delovni zvezki:

    S. Berzelak: Zgodovina 1 za tehniške in druge strokovne šole, Modrijan, Ljubljana 1996;

    S. Berzelak: Delovni zvezek Zgodovina 1, Modrijan, Ljubljana 1997;

    S. Berzelak: Zgodovina 2 za tehniške in druge strokovne šole, Modrijan, Ljubljana 1998 (ustrezna poglavja)

    Strokovna literatura:

    Svetovna zgodovina, CZ, Ljubljana 1976, 1981

    Sodobna ilustrirana enciklopedija, Zgodovina, MK, Ljubljana 1968

    Zgodovina v slikah 1- 16  , DZS, Ljubljana ,1974 - 1982

    Velika ilustrirana enciklopedija, MK, Ljubljana 1983

    G.Hout, Stari Egipt, Pomurska založba, Murska Sobota 1994

    Rimljani, CZ, Ljubljana 1982

    F. Braudel, Čas sveta, Studia humanitatis, Ljubljana 1991

    Svet biblije, MK, Ljubljana 1993

    Zgodovina krščanstva, Ognjišče/DZ Ljubljana 1992

    Velika verstva sveta, Ognišče, Koper 1991

    Kronika XX. stoletja, MK, Ljubljana 1993

    Druga svetovna vojna 1-3, MK 1981

    Stoletje svetovnih vojn, CZ, Ljubljana, 1981

    M. Mikuž, Svet po vojni, 1-2, CZ, Ljubljana 1983

    Kako so živeli, MK, Ljubljana 1989-91

    I. Voje, Oris zgodovine jugovzhodne Evrope, FF, Ljubljana 1992

    I. Voje, Nemirni Balkan - zgodovinski pregled od 6. do 18. stoletja, DZS, Ljubljana 1994

    Zgodovina Slovencev, CZ, Ljubljana 1979

    B. Grafenauer, Zgodovina slovenskega naroda I. - V., Kmečka knjiga

    Gestrin, Melik: Slovenska zgodovina 1792-1918, DZS, Ljubljana 1966

    F. Gestrin, Slovenske dežele in zgodnji kapitalizem, Ljubljana 1991

    V. Simoniti, Turki so v deželi že, Ljubljana, 1990

    Slovenska kronika 20. stoletja, 1-2, Nova revija, Ljubljana 1995

    Dokumenti slovenstva, CZ, Ljubljana 1994

    M. Kacin, T. Ferenc, T. Zorn: Slovenci v zamejstvu, DZS, Ljubljana 1974

    Enciklopedija Slovenije, MK, Ljubljana 1987

    Zgodovina cerkeve na Slovenskem, Mohorjeva družba, Ljubljana 1991

    The Times atlas svetovne godovine, DZS, Ljubljana 1989

    Biblijski atlas, CZ, Ljubljana 1990

    Potrjeni učbeniki, delovni zvezki in priročniki

    Periodični tisk:

    Zgodovinski časopis

    Zgodovina v šoli

    Kronika - časopis za slovensko krajevno zgoodovino

    Časopis za zgodovino in narodopisje

    Prispevki za novejšo zgodovino