KATALOG ZNANJA

UMETNOST vsebinski sklop: UMETNOSTNA ZGODOVINA

SREDNJE STROKOVNO IN TEHNIŠKO IZOBRAŽEVANJE (IS)

35 ur

Katalog znanj je določil Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na 42. seji, dne 19. 4. 2001, sklep št. 5 .

 

 

VSEBINA

1. OPREDELITEV PREDMETA

2. NAZIV PREDMETA: UMETNOST

2.1. ŠTEVILO UR

3. SPLOŠNI CILJI UMETNOSTNE ZGODOVINE 

4. OPERATIVNI CILJI PREDMETA IN PREDLAGANE VSEBINE

5. PRIPOROČENA LITERATURA ZA UČITELJE 

6. OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA 

6.1. DIDAKTIČNO-METODIČNA PRIPOROČILA

7. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI


1. OPREDELITEV PREDMETA

Predmet umetnost v programih srednjega strokovnega izobraževanbja obsega samostojno zaokrožene predmetne enote: glasbo, likovno snovanje in umetnostno zgodovino. V katalogu znanj za umetnostno zgodovino za izobraževalne programe srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom so vključeni tudi učni cilji in vsebine za poznavanje italijanske umetnosti.

Vsebine iz umetnostne zgodovine predstavljajo uvodni  del, ki obsega temeljne vsebine in pojme iz področij likovne umetnosti, kar predstavlja širši  uvod in predpripravo v razumevanje vsebin iz umetnostne zgodovine, ki  temu sledijo po posameznih  zvrsteh likovnega ustvarjanja.

Umetnostna zgodovina  v svoji najširši obliki povezuje svet likovno izraženih misli, občutij in drugih spoznanj z drugimi umetniškimi izrazi, oziroma predstavlja, kako se je likovni umetnik odzival na svet, v katerem je živel. Kot pogled v eno  najstarejših in najpomembnejših ustvarjalnih poti  bistveno prispeva k umevanju človeka kot celote.

Vloga in  pomen predmeta je v predstavitvi najpomembnejših likovnih umetnin, ki oblikujejo pogled na estetske in  vsebinske vrhunce posameznih zgodovinskih obdobij, na njihov razvoj, s tem pa podpira občutek za resnične likovne vrednote in vzbudi radovedno in kritično mnenje do likovnih stvaritev in spodbudi pri dijaku  razvijanje  višje ravni okusa.

Pouk vsebin iz  umetnostne zgodovine prepletajo  prvine teoretičnega posredovanja osnovnih spoznanj (kronologija slogov, osnovni termini, najvidnejši umetniki), kritično preverjanje ob spomenikih  (razstave, ekskurzije) in seminarsko raziskovalni pristop (seminarske naloge, raziskovalne naloge in referati). Predmet je odprt do spomenikov slovenske, italijanske  in svetovne ustvarjalnosti, ki se skupaj izražajo v medsebojnem vplivanju Dijaka seznani z vrednotami kulturne in posebej umetnostne dediščine.

Umetnostna zgodovina dovoljuje učencu veliko mero izražanja individualnosti, ker mu omogoča izpovedovanje osebnih kriterijev in pogledov na zgodovino in umetnostne dosežke, oziroma ga vzpodbuja k dialoški in tolerantni kritičnosti. Katalog znanj je zastavljen tako, da lahko dijak ob ključnih umetniških stvaritvah  s področja izbranega poklica spozna umetnostni  razvoj znotraj  svoje panoge.

2. NAZIV PREDMETA: UMETNOST

2.1. Število ur

35 (v 1. letniku)

3. SPLOŠNI CILJI UMETNOSTNE ZGODOVINE

Umetnostna  zgodovina dijaku:

  • predstavi bistvo soodvisnosti  med izražanjem, ustvarjanjem, umetniškim delom in družbenim okoljem;

  • omogoči  pregled  o razvoju umetnostnih slogov, razlogih za njihov nastanek in njihovi razprostranjenosti;

  • predstavi mu prispevek najpomembnejših ustvarjalcev in spregovori o idejah, ki jih vsebujejo oziroma izražajo njihove stvaritve;

  • uvede ga v pregled in poznavanje  stvaritev iz slovenskega in italijanskega  oziroma ožje domačega okolja;

  • uvaja ga v samostojno  vrednotenje in podoživljanje likovnih stvaritev;

  • izostri občutljivost do stvaritev preteklosti in s tem za njihovo vrednotenje ter skrb in varovanje;

  • pripravi ga na odprto sprejemanje novega v umetnosti in  na iskanje odgovorov na  vprašanja, ki jih sporočajo likovne stvaritve;

  • predstavi ključne umetniške stvaritve z območja njegovega poklica in umetnostni razvoj znotraj panoge, za katero se izobražuje

  • prispeva k pozitivnejšemu vrednotenju ne le njega samega temveč tudi Slovenije in Italije kot celote ter prispevka starejših in mlajših rodov slovenskih in italijanskih   ustvarjalcev  v  kulturno zakladnico Evrope;

  • pripravi na razumevanje pomena  slovenske kulturne dediščine za slovenski narod in italijanske kulturne dediščine za italijanski narod;

  • prispeva, da razume in sprejema različne stvaritve določene zvrsti oziromaprimerja sobivanje umetnosti v posameznih časovnih plasteh in dojame celovitost umetniškega izpovedovanja v v različnih zgodovinskih in družbenih prerezih;

  • dovoljuje veliko mero izražanja individualnosti, ker mu omogoča izražanje osebnih kriterijev in pogledov na zgodovino in umetnostne dosežke ter ga spodbuja k dialoškosti in tolerantni kritičnosti.

    4. OPERATIVNI CILJI PREDMETA IN PREDLAGANE VSEBINE

    VSEBINE
    (informativni cilji)

    OPERATIVNI CILJI - dijak zna:
    (formativni in socializacijski cilji)

    POJMI

    UVOD V UMETNOSTNO ZGODOVINO

     

     

  • Umetnost

  • opredeliti splošen pomen umetnosti kot družbenega pojava, njeno posebno naravo ter obliko družbene zavesti

  • razložiti umetnost kot človekov odraz odnosa do življenja

  • opredeliti umetnino, likovno umetnost, slog, zgodovinski slog in smer v likovni umetnosti (obdobje, kronološki in geografski pristop)

    • umetnost, likovna umetnost, umetnina, slog, zgodovinski slog, smer, umetnostna kritika, monografija

  • Likovne umetnosti

  • opredeliti in predstaviti področja likovnega ustvarjanja

    • arhitektura, urbanizem, kiparstvo, slikarstvo, umetna obrt

    PRISTOP K LIKOVNEMU DELU

     

     

  • Likovno delo - umetnina

  • predstaviti osnovne značilnosti ter zakonitosti likovnega izražanja in pristopa k likovnemu delu

    •  

  • Vsebinska analiza

  • ugotoviti motiv in ga predstaviti

  • ugotoviti snov, ki je zastopana v

     umetnini ter jo predstaviti in analizirati

  • poiskati in razložiti vsebino in likovno vsebino umetnine

    • neposredno spoznavni motiv, žanr, portret, avtoportret, akt, krajina veduta, tihožitje, karikatura, interier, eksterier

  • Ikonografija in ikonologija

  • predstaviti in razložiti metode in cilje dela umetnostne zgodovine

  • na izbranem primeru predstaviti ikonografski motiv

    • ikonografija, ikonologija, personifikacija, alegorija, atribut, simbol

  • Oblikovna analiza Oblika

    Kompozicija


    Morfološki stil


    Pristop

    		•
  • ugotoviti osnovne prvine likovnega izražanja: točka, črta, ploskev, prostor, telesnost (volumen), barva, svetloba, jih analizirati in razložiti

  • ugotoviti vrste kompozcije glede na razporeditev likovnih elementov, gibanje, perspektivo, barve in svetlobo

  • ugotoviti in razložiti morfološki stil (linearno ploskoviti, plastični in slikoviti)

  • ugotoviti in razložiti pristop upodabljanja predmeta

    •  



    kompozicija, perspektiva,


    linearno-ploskoviti stil, plastični stil, slikoviti stil,



    idealizem, realizem, naturalizem

  • Zgodovinski razvoj slikarstva

     

    		•
  • predstaviti in razložiti temeljne oblikovne in vsebinske značilnosti posameznega sloga slikarske umetnosti in primere tehnike značilne za slog

  • predstaviti in analizirati temeljne spomenike in prispevek izbranih umetnikov

  • predstaviti najpomembnejše italijanske in slovenske umetnostne  slikarske spomenike po posameznih obdobjih

  • samostojno ovrednotiti in predstaviti izbrane slikarske stvaritve

  • pojasniti temeljne pojme v slikarstvu, ki izhajajo iz posameznih umetnostnih obdobij

    • freska, mozaik, olje, tabelna slika, krilni oltar, diptih, triptih,poliptih, iluminacija iniciala, vinjeta, pergament, papirus, risba, grafika, lesorez, linorez, bakrorez, jedkanica, litografija, sitotisk

  • Zgodovinski razvoj kiparstva

  • predstaviti in razložiti temeljne oblikovne in vsebinske značilnosti posameznega sloga kiparske umetnosti in opredeliti kiparstvo glede na vlogo in naloge v posameznem umetnostnem obdobju

  • predstaviti in analizirati temeljne spomenike in prispevek izbranih umetnikov

  • predstaviti najpomembnejše italijanske in slovenske umetnostne  kiparske spomenike po posameznih obdobjih

  • samostojno ovrednotiti in predstaviti izbrane kiparske stvaritve

  • pojasniti temeljne pojme v kiparstvu, ki izhajajo iz posameznih umetnostnih obdobij

    • obla ali polna plastika, relief, arhitekturni relief, arhitekturna plastika, kapitel, kariatida nagrobnik, prižnica, vodnjak, oltar

  • Zgodovinski razvoj arhitekture in urbanizma
  • opredeliti arhitekturo kot likovno dejavnost (funkcionalni in estetski pomen)

  • predstaviti pomen in vlogo urbanističnega načrtovanja

  • predstaviti pomen prostora človekovega bivanja kot kulturnega ambienta skozi zgodovinski razvoj

  • predstaviti in razložiti temeljne oblikovne in vsebinske značilnosti posameznega sloga stavbarske umetnosti

  • predstaviti in analizirati temeljne spomenike in prispevek izbranih umetnikov

  • predstaviti najpomembnejše italijanske in slovenske umetnostne stavbarske spomenike po posameznih obdobjih

  • samostojno ovrednotiti in predstaviti izbrane stavbarske umetnostne spomenike

  • pojasniti temeljne pojme v stavbarstvu, ki izhajajo iz posameznih umetnostnih obdobij

    • urbanizem, profana in sakralna arhitektura, konstrukcijski element

    5. PRIPOROČENA LITERATURA ZA UČITELJE

    Badurina Andjelko, Leksikon ikonografije, liturgije i simbolike zapadnog kršćanstva, Zagreb, 1990

    Cankar Izidor, Zgodovina likovne umetnosti v zahodni Evropi, Slovenska matica, Ljubljana, 1930, ponatis 1994

    Delo kiparjev, Mladinska knjiga, Ljubljana,1994

    Höffler Janez, Umetnostna vzgoja, Osnove likovne umetnosti, DZS, Ljubljana, 1988

    Hollingsworth Mary, Umetnost v zgodovini človeštva, DZS, Ljubljana, 1993

    Kako se je razvijalo slikarstvo, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1994

    Novak Boris A. Zarja časa in Tavčar Lidija, Mit v sliki in besedi, Narodna galerija, Ljubljana, 1997

    Semenzato Camillo, Nataša Golob, Svet umetnosti, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991

    Slovenija, turistični vodnik, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1995

    Sproccati Sandro, Vodnik po slikarstvu, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1994

    Šumi Nace, Slovenija, umetnostni vodnik, Ljubljana, 1990

    Tavčar Lidija, Nevidne strani vidne umetnosti, Narodna galerija, Ljubljana, 1991

    Umetnost na Slovenskem, več avtorjev, Mladinska knjiga, 1998

    Umetnostne monografije, zbirka, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1995-97

    Vrhunci likovne umetnosti, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1995

    Zgodovina slikarske, kiparske in arhitekturne umetnosti, več avtorjev, Modrijan, 1997

    Argan, GiulioCarlo : Storia dell’arte italiana, Sansoni, Firenze, 1968

    Bersi, Sergio in Paola, Ricci, Carlo: L’educazione artistica, Zanichelli, Bologna, 1988

    Garavelli, Antonia, Nimis, Piero, Bernini, Emma, Rota, oberta.: La forma e l’immagine, Marietti Scuola, Casale Monferrato, 1988

    Salmi, Mario: Guida all’educazione artistica, Le Monnier, Firenze, 1989

    Castelfranchi Vegas, L., Cerchiari Necchi, E: Il cammino dell’arte, Signorelli, Milano, 1979

    Molesi, Sergio: Artisti del gruppo nazionale italiano dell’Istria e fiume, La battana n.105, 1992

    Bersi, Paola, Ricci, Carlo: Proposte di storia dell'Arte, Zanichelli, 1988.

    VHS kaseta filma “Podobe preteklosti”, dr. Nataša Golob in Tone Frelih,  Orion film d.o.o., Ljubljana, 1997

    6. OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    Preverjanje in ocenjevanje naj poteka ustno, lahko pa tudi pisno. Preverjajo in ocenjujejo se tudi referati in izdelki. Vsako ocenjevalno obdobje morajo  dobiti dijaki najmanj po eno oceno. Tako pri preverjanju kot ocenjevanju naj se upošteva znanje, razumevanje, uporaba znanja, analiza, sinteza in vrednotenje.

    Preverjajo se tudi komentarji, projektne in seminarske naloge ter druge oblike sodelovanja in nastopanja dijaka pri učni uri.

    6.1. DIDAKTIČNO-METODIČNA NAVODILA

    Pouk umetnostne zgodovine se lahko izvaja v več oblikah in metodah, odvisno od vsebine in števila ur, ki so na voljo. Temeljna oblika je zaokrožena informacija (razlaga in razgovor), ki je posredovana tako, da besedni del spremlja ustrezno slikovno gradivo (prosojnice, diapozitivi, reprodukcije, digitalizirane slike, video posnetki ter drugo gradivo). Primere učitelj izbere sam, upoštevajoč pri tem osnovne operativne cilje, oziroma strokovno usmeritev šole, na kateri se izvaja pouk.

    Za sodoben pouk umetnostne zgodovine so izrednega pomena umetnostnozgodovinske ekskurzije in obiski razstav, retrospektivnih razstav, ateljejev, arheoloških izkopanin, konservatorskih projektov, restavratorske delavnice itd., kar je pomembno tako za spoznavanje in poznavanje kot razvijanje odnosa do vrednotenja, spoštovanja in ohranjanja kulturne dediščine, kar izbere učitelj sam glede na možnosti in okolje. Učitelj naj sam izbere glede na zanimanje dijakov tudi teme, ki naj jih obravnavajo pri pouku ali v študijskih delavnicah.

    Priporočamo najmanj eno celodnevno umetnostnozgodovinsko ekskurzijo z ogledom italijanskih spomenikov ter ogled stalne zbirke v Narodni galeriji v Ljubljani, kar se lahko izvede tudi v okviru kulturnega dne.

    Dijaki aktivno sodelujejo na različne načine, kot na primer: z referati o pomembnih umetnikih ali stvaritvah, ki so vzorčni za določeno obdobje,  slog, umetnika, kraj itd., s predstavitvijo lastnega doživetja ob umetnini (razstava, retrospektiva, ambientalna umetnina, slogovni pregled) pri čemer razvijajo tudi pravilno uporabo virov in literature in iskanje bistvenih informacij (aktiven odnos do informacij) in s tem navajanje na samostojno delo.

    Prispevki, ki jih pripravijo dijaki so lahko vezani na ustvaritve, ki so jim dosegljive in si lahko pomagajo z literaturo, na drugi strani pa (npr. v povezavi s književnostjo, filozofijo, zgodovino, glasbo idr.) lahko pripravijo tudi teoretično zasnovane projekte, raziskave (npr. umetnostni viri za spomenik v domačem kraju oziroma Italiji, pisna zapuščina umetnikov, umetnostne stvaritve v svoji stroki itd.). Vzpostavijo lahko tudi stik z izvajalci strokovnih projektov v različnih ustanovah in sodelujejo na mladinskih raziskovalnih projektih in taborih.

    7. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

    Predlagane vsebine se povezujejo z znanji strokovnih predmetov in večino humanističnih, družboslovnih in jezikovnih predmetov.