B. POSEBNI DEL

1. PREDMETNIK: TEHNIK RAČUNALNIŠTVA (GLU, GJM)/PTI/2012

Oznaka Programske enote Obvezno/ izbirno Skupno število ur Število kreditnih točk
A – Splošnoizobraževalni predmeti
P1 Slovenščina obvezno 276 13
P2 Matematika obvezno 206 10
P3 Tuji jezik obvezno 276 13
P4 Umetnost obvezno 30 2
P5 Zgodovina obvezno 40 2
P6 Geografija obvezno 40 2
P7 Sociologija izbirno 40 2
P8 Psihologija izbirno 40 2
P9 Fizika obvezno 80 4
P10 Kemija obvezno 40 2
P11 Informatika obvezno 60 3
P12 Športna vzgoja obvezno 150 7
Skupaj A   1238 60
B – Strokovni moduli
M1 Razvoj spletnih aplikacij obvezno 156 8
M2 Vzpostavitev omrežnih servisov obvezno 110 6
M3 Oprema za multimedijsko tehniko izbirno 156 8
M4 Upravljanje IK sistemov izbirno 156 8
M5 Upravljanje z informacijsko programsko opremo izbirno 156 8
M6 Načrtovanje in razvoj programskih aplikacij izbirno 156 8
M7 Napredna uporaba podatkovnih baz izbirno 156 8
M8 Računalniško oblikovanje izbirno 156 8
M9 Uporaba mikroprocesorskih naprav izbirno 156 8
M10 AV komunikacije izbirno 156 8
M11 Načrtovanje avtomatiziranih postrojev izbirno 156 8
Skupaj B   734 38
Od tega minimalno za praktično izobraževanje:
C- Praktično izobraževanje v šoli
  Praktični pouk   204 9
Č – Praktično usposabljanje z delom
  Praktično usposabljanje z delom pri delodajalcu   76 3
D – Interesne dejavnosti
  Interesne dejavnosti   96 4
E – Odprti del kurikuluma
  Odprti kurikulum   270 11
Skupaj pouka (A+B+E)   2242 109
Skupaj praktičnega izobraževanja (C+Č)   280 12
Skupaj izobraževanja v šoli (A+B+D+E)   2338 113
Skupaj (A+B+Č+D+E)   2414 116
Zaključni izpit / Poklicna matura
(izdelek oziroma storitev in zagovor)
  4
Skupaj kreditnih točk   120
 
Število tednov izobraževanja v šoli   67  
Število tednov praktičnega usposabljanja z delom   2  
Število tednov interesnih dejavnosti   3  
Skupno število tednov izobraževanja   74  

Pojasnilo k predmetniku:

Izbirni predmeti:
Šola ali dijak lahko izbere sociologijo ali psihologijo.

Izbirni moduli:
Šola ali dijak lahko izbere tri strokovne module:

2. IZVEDBA IZOBRAŽEVALNEGA PROGRAMA

Izobraževalni program izvajajo šole in delodajalci.

Praktično usposabljanje z delom se izvaja pri delodajalcih ali medpodjetniških izobraževalnih centrih. Če praktičnega usposabljanja z delom ni mogoče organizirati niti v medpodjetniških izobraževalnih centrih se le-to izjemoma izvaja v šolskih delavnicah s soglasjem ministrstva, pristojnega za izobraževanje.

3. ZNANJE IZVAJALCEV

Oznaka

Splošnoizobraževalni predmeti in strokovni moduli

Izvajalec

Znanje

P1

Slovenščina

učitelj

visokošolska izobrazba iz slovenskega jezika in književnosti

P2

Matematika

učitelj

visokošolska izobrazba iz matematike

P3

Tuji jezik

učitelj

visokošolska izobrazba iz ustreznega tujega jezika

P4

Umetnost

učitelj

visokošolska izobrazba iz umetnosti ali umetnostne zgodovine

P5

Zgodovina

učitelj

visokošolska izobrazba iz zgodovine

P6

Geografija

učitelj

visokošolska izobrazba iz geografije

P7

Sociologija

učitelj

visokošolska izobrazba iz sociologije

P8

Psihologija

učitelj

visokošolska izobrazba iz psihologije

P9

Fizika

učitelj

visokošolska izobrazba iz fizike

laborant

srednješolska izobrazba, ki vsebuje fiziko ali druge predmete s fizikalnega predmetnega področja v obsegu najmanj 315 ur

P10

Kemija

učitelj

visokošolska izobrazba iz kemije

laborant

srednješolska izobrazba, ki vsebuje kemijo ali druge predmete s kemijskega predmetnega področja v obsegu najmanj 315 ur

P11

Informatika

učitelj

visokošolska izobrazba iz računalništva ali informatike

P12

Športna vzgoja

učitelj

visokošolska izobrazba iz športne vzgoje

M1

Razvoj spletnih aplikacij

učitelj

znanja s področja računalništva ali informatike

učitelj praktičnega pouka

znanja s področja računalništva ali informatike na najmanj višješolski ravni

M2

Vzpostavitev omrežnih servisov

učitelj

znanja s področja računalništva ali informatike

učitelj praktičnega pouka

znanja s področja računalništva ali informatike na najmanj višješolski ravni

M3

Oprema za multimedijsko tehniko

učitelj

znanja s področja elektrotehnike elektronike, računalništva, informatike ali glasbene umetnosti

učitelj praktičnega pouka

znanja s področja elektrotehnike, računalništva, informatike ali glasbene umetnosti na najmanj višješolski ravni

M4

Upravljanje IK sistemov

učitelj

znanja s področja računalništva ali informatike

učitelj praktičnega pouka

znanja s področja računalništva ali informatike na najmanj višješolski ravni

M5

Upravljanje z informacijsko programsko opremo

učitelj

znanja s področja računalništva ali informatike

učitelj praktičnega pouka

znanja s področja računalništva ali informatike na najmanj višješolski ravni

M6

Načrtovanje in razvoj programskih aplikacij

učitelj

znanja s področja računalništva ali informatike

učitelj praktičnega pouka

znanja s področja računalništva ali informatike na najmanj višješolski ravni

M7

Napredna uporaba podatkovnih baz

učitelj

znanja s področja računalništva ali informatike

učitelj praktičnega pouka

znanja s področja računalništva ali informatike na najmanj višješolski ravni

M8

Računalniško oblikovanje

učitelj

znanja s področja računalništva, informatike ali likovne umetnosti

učitelj praktičnega pouka

znanja s področja računalništva, informatike ali likovne umetnosti na najmanj višješolski ravni

M9

Uporaba mikroprocesorskih naprav

učitelj

znanja s področja elektrotehnike elektronike ali računalništva

učitelj praktičnega pouka

znanja s področja elektrotehnike, računalništva ali informatike na najmanj višješolski ravni

M10

AV komunikacije

učitelj

znanja s področja elektrotehnike, računalništva ali glasbene umetnosti

 

učitelj praktičnega pouka

znanja s področja elektrotehnike, računalništva ali glasbene umetnosti na najmanj višješolski ravni

M11

Načrtovanje avtomatiziranih postrojev

učitelj

znanja s področja elektrotehnike

učitelj praktičnega pouka

znanja s področja elektrotehnike, računalništva ali informatike na najmanj višješolski ravni

Učitelji in drugi izvajalci morajo imeti tudi specialnopedagoška znanja in znanje slovenskega znakovnega jezika.

4. Dejavnosti, ki so potrebne za optimalni razvoj mladostnika, in navodila za izvajanje

Dejavnosti

Gluhota in naglušnost močno ovirata dijaka v procesu učenja, ker je ena ključnih senzornih poti prekinjena ali ovirana. Zato gluhi in naglušni dijaki potrebujejo dejavnosti, ki v smislu rehabilitacije zmanjšujejo ovire same, razvijejo nove veščine in spretnosti komuniciranja preko kompenzacije ter pomagajo dijaku pri razvoju učinkovite organizacije in načinov učenja.

Dijaki z govorno jezikovnimi motnjami imajo različne ovire pri sporazumevanju. Zaradi ovir in težav v sporočanju oziroma razumevanju morajo razviti kompenzacijske mehanizme ter se naučiti uporabljati različne pripomočke in razviti prilagojene načine učenja.

Dejavnosti za doseganje optimalnega razvoja so predpogoj za učinkovito učenje.

Navodila za izvajanje

Dejavnosti za doseganje optimalnega razvoja se izvajajo tako, da upoštevajo individualne značilnosti posameznega dijaka, njegovi potenciali ter druge psihične in fizične značilnosti. Izvajajo se pol ure na teden izven učnih ur v času pred ali po pouku oziroma v času, ko ni pouka.

Dejavnosti za optimalni razvoj vsebujejo integrirane aktivnosti za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj ter pomoč pri učenju.