4. OPERATIVNI CILJI

1. letnik

INFORMATIVNI CILJI	FORMATIVNI CILJI	SOCIALIZACIJSKI CILJI	POSEBNOSTI V IZVEDBI
Koordinatni sistemi na Zemlji	Dijak	Dijak
zgodovinski pregled razvoja navigacije delitev navigacije navigacijska sredstva ali pripomočki definiranje položaja opazovalca na zemlji oblika in velikost zemlje, izhodišča na zemlji absolutne koordinate opazovalca - geografska širina, geografska dolžina, nadmorska višina in globina relativne koordinate - razlika geografske širine in razlika geografske dolžine pomožne koordinate - srednja geografska širina in razdalja na vzporedniku ali razmak	definira koordinatni sistem na Zemlji in navede koordinate, ki so v uporabi, definira absolutne koordinate - geografska širina "j" in geografska dolžina "l", nadmorska višina "h", globina "glob" ter depresija "dep" oziroma "-h", predstavi, odčita ali pokaže koordinate na karti, globusu in na kartezičnem koordinatnem sistemu "X, Y in Z", definira relativne koordinate - razlika geografske širine Dj, razlika geografske dolžine Dl, srednja geografska širina j_s, oddaljenost na vzporedniku "R" in srednjem vzporedniku "R_s", izračunava vrednosti položaja in medsebojni položaj dveh točk,	Razvije si sposobnost orientacije v prostoru.	Vaje: na globusu, na računalniku s programi, kot so npr. atlasi.
Enote za merjenje v navigaciji
metrične enote - v skladu s SI enote izven SI - navtična milja in angloameriške enote	definira enote SI, ki se uporabljajo za označevanje dolžine, mase, časa, električnega toka, temperature, svetilnosti ter izvedene, pogojno dovoljene in angloameriške enote, ki se uporabljajo v navigaciji in vsakodnevnem življenju, navede pretvornike med posameznimi enotami, pretvarja vrednosti ter pri tem uporablja tablice, grafe in kalkulator,	Spoznava različne merske sisteme in jih med seboj pretvarja, na ta način ugotavlja obstoj različnosti v svetu.	Vaje merjenja in pretvarjanja med enotami.
Orientacija v prostoru
osnovne ravnine, smeri in točke horizonti - horizont očesa, umetni, teoretični, morski, obalni, radarski in astronomski ali pravi horizont razdelitev horizonta - roža vetrov in označevanje kotov, kurz, azimut ali smer na objekt, premčni kot, horizontalni kot z medsebojnimi odnosi	definira horizonte, točke horizonta, navpičnico, severojužnico in prvi vertikal, navede metode orientacije v prostoru, smeri in kote, pretvarja različne smeri z uporabo preprostih matematičnih enačb, našteje, opiše in uporablja priprave za določanje smeri - smerno ploščo, smerno iglo, smerni aparat in azimutni krog, opiše in uporablja sekstant za merjenje kotov med orientacijskimi točkami,	Razvije si sposobnost orientacije v prostoru.	Vaje na globusu, na računalniku s programi, kot so npr. atlasi.
Zemeljsko magnetno polje, magnetni kompas in ladijski magnetizem
magnetne lastnosti materialov, zemeljski magnetizem, magnetne anomalije, določanje geomagnetnih elementov klasifikacija magnetnih kompasov, suhi magnetni kompas, magnetni kompas s tekočino, značilnosti magnetnih kompasov, smerna sila, postavitev in vzdrževanje magnetnih kompasov priprave za merjenje kotov - smerna plošča, smerna igla, smerni aparati in azimutni krog, sekstant deviacija in kompenzacija magnetnih kompasov, stalni, prehodni in polstalni ladijski magnetizem, skupni vpliv zemeljskega in ladijskega magnetnega polja na kompas, deviacija pri ravni in pri nagnjeni ladji, uporaba instrumentov - deklinacijska igla, deflektor, Kelvinova tehtnica in Thompsonov instrument	Ponazori magnetna polja stalnih naravnih magnetov in magnetno polje Zemlje, definira gostoto magnetnega polja, vektorsko prikaže in izračunava komponente zemeljskega magnetnega polja - T, H, V, Ðinc. in Ðdec. ali magnetne variacije, predstavi, razloži in računa spremembe geomagnetnih elementov, našteje in opiše razne vrste magnetnih kompasov, razloži osnovne lastnosti, ki jih mora imeti - občutljivost, mirnost in stabilnost, opiše nastanek ladijskega magnetnega polja ter ponazori njegov vpliv na prikazovanje kompasa, ponazori metode izračunavanja vpliva ladijskega magnetizma na kompas, praktično prikaže kompenzacijo,	Spoznava različne pripomočke, ki jih je človek razvil za določanje smeri in orientacijo v prostoru.	Vaje na magnetnem kompasu z opravljanjem meritev ter pretvarjanje smeri in reševanje drugih nalog.
Merjenje globine, oddaljenosti in hitrosti
priročna sredstva za merjenje globine, hidrostatični in ultrazvočni globinomer, napake in popravljanje izmerjenih globin načini merjenja oddaljenost merjenje oddaljenosti na navigacijski karti, ocena ali približna oddaljenost, oddaljenost, ko se objekt pojavi ali izgine na horizontu, določanje oddaljenosti z izmero vertikalnega kota, z izmero dveh premčnih kotov, izbira premčnih kotov za hitro določanje oddaljenosti, z merjenjem globine, z elektronskimi navigacijskimi instrumenti, s hidroakustičnimi napravami in z optičnimi daljinomeri definicije hitrosti in prevožene poti, posredno in neposredno določanje hitrosti, merjenje hitrosti na poskusnih vožnjah, napake in popravki merilnikov hitrosti in prevožene poti, ročni merilnik hitrosti, vozel kot enota hitrosti, patentni mehanični merilnik hitrosti, hidrodinamični merilnik hitrosti, električni in elektromagnetni merilnik hitrosti, radijski in hidroakustični doplerjev merilnik hitrosti, hidroakustični korelacijski merilnik hitrosti	definira globino, oddaljenost in hitrost, našteje in opiše naprave in pripomočke za posredno in neposredno opravljanje meritev, izračuna zahtevane vrednosti s podatki, ki so v praksi lahko v danem primeru dosegljivi, ugotavlja odstopanja in napake, opravlja meritve, bere vrednosti iz grafov in tablic, operira z enačbami ter pri tem uporablja tablice, kalkulator ali računalnik z namenskim programskim orodjem,	Spozna pomen poznavanja globine morja pod ladijsko kobilico, poznavanje oddaljenosti in prevožene poti.	Opravlja meritve v naravi in na simulatorju. Primerja izmerjene vrednost z vpisanimi podatki na navigacijski karti. Izvaja meritve s priročnimi sredstvi in jih primerja s podatki, ki jih je ocenil.
Prikazovanje zemeljske površine na ploskvi - kartografija
delitev kart, merilo karte, projekcije, Merkatorjeva, gnomonska in elektronska karta vsebina pomorskih kart, delo in urejanje pomorskih kart, pilotske karte, katalog pomorskih kart in navigacijskih priročnikov elektronska karta – ECDIS	predstavi vrste kartografskih projekcij - valjčne, stožčaste, azimutne in kombinirane ali grafično-računske projekcije, definira glavno in delno merilo kart, pozna lastnosti merkatorjeve in gnomonske karte, predstavi dosežke za računalniško prikazovanje zemeljske površine - elektronska karta,	Spoznava metode projeciranja prostorskih oblik na ravnino.	Vaje: izdeluje manjše bele karte ali karte okostnice, bere podatke s kart, vpisuje popravke iz obvestil za pomorce, dela na simulatorju z elektronsko karto.

2. letnik

INFORMATIVNI CILJI	FORMATIVNI CILJI	SOCIALIZACIJSKI CILJI	POSEBNOSTI V IZVEDBI
Delo na pomorski karti	Dijak	Dijak
izdelava mreže Merkatorjeve karte, izračun glavnega in delnega merila ("M", "C") vnos in branje koordinat, smeri, krožnic in krivulj ECDIS, elektronska navigacijska karta	izdela mrežo Merkatorjeve karte, razpozna najrazličnejše vrste topografskih in hidrografskih znakov na karti, bere podatke s karte, vnaša in bere koordinate, primerja položaje, meri oddaljenosti in smeri, popravlja in vpisuje nove podatke na karto, razloži metode in način shranjevanja ter iskanja v velikem številu kart, spozna razne vrste elektronskih navigacijskih kart, razlikuje različne vrste elektronskih kart–vektorizirane in raster karte, razume razlike in zna koristiti slojne prikaže podatkov na navigacijskih kartah,	Razvije odnos do elektronskih medijev, ki se dnevno dograjujejo in postajajo vsakdanjih dela in življenja.	Vaje: izdela mreže navigacijske kartekarte okostnice, uporablja različna merila, vnaša in bere koordinate. Delo na elektronski karti na simulatorju.
Navigacijski priročniki
priročniki za plovbo, pilotske knjige, svetovne plovne poti, popis pomorskih luči - svetilnikov in radionavigacijskih naprav, obveščanje pomorcev - oglasi za pomorce, radijski oglasi za pomorce - luški, obalni, NAVAREA in NAVTEX oglasi tablice za terestrično navigacijo - navtične tablice, daljinarji, tablice bibavice in morskih tokov, pilotske karte, posebne publikacije tablice za astronomsko navigacijo, navtični letniki in efemeride nebesnih teles, tablice za reševanje navtičnega sfernega trikotnika, zvezdne karte in drugi pripomočki za razpoznavanje nebesnih teles ostali priročniki	našteje in opiše najrazličnejše navigacijske priročnike in publikacije, predstavi njihovo uporabo, način popravljanja in dopolnjevanja z novimi podatki,		Vaje: uporaba navigacijskih publikacij, branje navigacijskih obvestil in prenos popravkov v ustrezne publikacije, vpis izdelanih/vnesenih popravkov. Ogled primerov navigacijskih oglasov in obvestil na simulatorju.
Sredstva za označevanje plovnih poti
svetilniki, ladje in platforme svetilniki. Nevarovane pomorske luči. Značilnosti pomorskih luči plovne oznake - balisaža. Oznake sistema IALA. Bočne oznake plovnih kanalov, kardinalne oznake, oznake osamljene nevarnosti, oznake varne poti in posebne oznake zvočna in elektronska sredstva za označevanje plovnih poti	našteje in opiše svetlobna optična sredstva za označevanje plovnih poti na morju, rekah, kanalih in jezerih, pozna mednarodne dogovore in pravila, ki določajo obvezo obalne države za postavitev, varovanje in vzdrževanje plovnih oznak, Z navigacijske karte, popisa svetilnikov in drugih publikacij bere in razloži naravo in karakteristike plovnih oznak,		Vaje: delo na simulatorju, ki prikazuje okolico v vidni dnevni ali nočni obliki, iste podatke na radarskem ekranu, na elektronski karti, posamezno lastnosti oznak in simbolov.
Določanje položaja ladje v obalni plovbi
vrste položajev vrste položajnic - premica, krožnica, hiperbola in nepravilna krivulja kot položajnica. napake položajnic - sistematične, naključje napake in napake grobe nepazljivosti. seštevni položaj, napake, verjetnostni položaj. položaj ladje, določen z meritvami v časovnem presledku, z izmero istovrstnih in kombiniranih položajnic položaj ladje z meritvami v istem času, z meritvami enega ali več objektov ter z istovrstnimi ali kombiniranimi položajnicami. meritve pokritih smeri manevrski elementi ladje - krožnica obračanja ladje, njeni elementi in odstopanje kurza zaradi krožnice nje pomožne metode za vodenje ladje - varni in mejni azimut, pokrita smer, izobata, oddaljenost, vertikalni in horizontalni kot, varni kurz plovba okoli rtov in navigacijskih nevarnosti, med otoki, skozi področja podvodnih grebenov in plitvin, skozi kanale in ožine, na območjih velike gostote prometa, v bližini ledu in ledenih sant, v zmanjšani vidljivosti in v megli, na območjih vojnih nevarnosti (posebno mine in minska polja), na notranjih plovnih poteh zanos ladje zaradi toka. Posebni primeri plovbe v toku določanje seštevno opazovanega položaja pri plovbi v toku z znanimi in neznanimi elementi zanos ladje zaradi vetra plovba v toku in vetru priprava za plovbo in plovba preučevanje področja plovbe, izbira in vrisovanje kurza - rute, časovno opredeljevanje plovbe, dolžnosti častnikov straže, vodenje ladje po vrisanih kurzih, določanje časa prihoda v namembno pristanišče in vplovitev vplovitev na sidrišče - sidranje ladje, vplovitev v pristanišče na vez in pilotaža ladijske navigacijske knjige	definira položajnice kot geometrično mesto točk, ki določajo položaj opazovalca, ter pri tem uporabi pravila in zakone iz geometrije, definira razne vrste položajev - pravi položaj "P_p"- Ä, seštevni položaj "P_s"- Ĺ in seštevno opazovani položaj "P_p"- , opiše postopke določanja položaja in se prilagaja trenutnim pogojem s pravilno izbiro najprimernejše metode merjenja in vrisavanja položaja, je sposoben uporabljati geometrijski pribor za delo na karti in diagramu - šestilo, kotomerna trikotnika, vzporedno in laktasto ravnilo ter dvokotomer, razloži obstoj in vrste napak položaja, predstavi geometrično področje napake, možnost določitve in odprave, izdela načrt in razloži postopke vodenja plovbe, predstavi pomožne metode vodenja plovbe,		Vaje: na navigacijske karte ali navigacijske male karte načrtuje potovanje (riše kurze, meri oddaljenosti, računa čas, ki je potreben za plovbo oziroma hitrost, da pripelje ladjo na izbran položaj. Izbira objekte, ki so primerni za opazovanje, in določa položaj, ugotavlja in odpravlja napake, upošteva vpliv toka, vetra in obeh. Iste vaje opravi na simulatorju elektronske karte.
Plovba po loksodromi
loksodroma na zemeljski obli in navigacijski karti prvi loksodromski trikotnik ali trikotnik kurza, drugi loksodromski trikotnik ali trikotnik srednje širine in tretji loksodromski trikotnik ali Merkatorjev trikotnik primerjava loksodromskih trikotnikov posebni primeri plovbe po loksodromi. reševanje loksodromskih problemov grafično, računsko in tabelarično	definira loksodromo, razlago podkrepi z grafičnim prikazom in izpeljavo matematičnih enačb za reševanje loksodromskih problemov, rešuje loksodromske probleme z grafično metodo, rešuje loksodromske probleme s tablicami, rešuje loksodromske probleme s kalkulatorjem in/ali računalnikom,		Vaje: rešuje naloge loksodromske plovbe na navigacijski z uporabo posebnih tablic za reševanje loksodrome, z uporabo logaritemskih tablic in z žepnim računalnikom. Enake vaje rešuje na simulatorju elektronske karte ter z uporabo namenskih orodij za reševanje loksodromskih problemov na osebnem računalniku.

3. letnik

INFORMATIVNI CILJI	FORMATIVNI CILJI	SOCIALIZACIJSKI CILJI	POSEBNOSTI V IZVEDBI
Elektronska navigacija	Dijak	Dijak
Radar
predstavitev radarja, osnovni deli in princip delovanja radarski zasloni radarski svetilniki radarsko plotiranje, vektorski trikotnik hitrosti samodejno radarsko plotiranje - CAS in ARPA radarji	opiše napravo, razloži postopek uporabe in stopnjo točnosti, razloži pomen posameznih radarskih kontrol in način njihove nastavitve, razloži pomen in opiše način prikaza slike v stabiliziranem in nestabiliziranem načinu (mode), razlikuje sliko pravega in relativnega prikazovanja v " head up ", " course up " in " north up " zaslonu, pozna matematične osnove računanja z vektorji, posebej pa vsoto in razliko vektorjev, pozna metode radarskega plotiranja na diagramu, predstavi pomen K_p, V_p, K_r, V_r, CPA, TCPA, AP, APT, K_izo, V_izo ter rešuje naloge plotiranja na radarskem diagramu, teoretično v celoti pozna možnosti in omejitve samodejno plotiranja, praktično pozna osnovne metode dela na ARPA radarju oziroma ARPA radarskem simulatorju,	Razvije pravilen odnos in odpravi občutek strahu pred uporabo elektronskih naprav in pripomočkov.	Vaje: rešuje naloge na diagramih za radarsko plotiranje. Na radarskem simulatorju se nauči postopek priprave radarja za uporabo, nastavljanje slike v različnih pogojih zunanjih vplivov, izbira nastavitev zaslona na pravo in relativno sliko ter rabe stabilizirane in nestabilizirane slike. Postavlja varnostne pogoje za opozarjanje (alarm), izbira in sledi objektom, bere njihove podatke, simulira postopke manevra za preprečevanje nevarnih bližin in izvede manever izogibanja. Podatke, ki jih dobi z ročnim plotiranjem, primerja s podatki, ki jih dobi iz ARPE.
Astronomija za potrebe navigacije
opis nebesne sfere za opazovalca na zemlji značilne točke in krožnice, ki omogočajo obrazložitev pojavov na nebesni sferi, povezani z vrtenjem zemlje okoli lastne osi in gibanjem okoli sonca, obenem pa so podlaga za ustanovitev nebesnih koordinatnih sistemov (zenit, nadir, nebesna pola, točke severa, vzhoda, juga in zahoda na astronomskem horizontu, nebesni ekvator, astronomski horizont, časovni in vertikalni krogi, višinski in deklinacijski vzporedniki) skiciranje nebesne sfere, opremljene z omenjenimi točkami in krožnicami za kateregakoli opazovalca na zemlji	pozna značilnosti posameznih elementov nebesne sfere, znati skicirati model nebesne sfere z vsemi bistvenimi elementi, kot jo vidi opazovalec kjerkoli na Zemlji, pojmovno in terminološko obrazloži skico,	Spozna slikovitost in uporabno vrednost astronomije.	Vaje: v svetovnem informacijskem spletu poišče in se seznanja z vsebinami astronomskih strežnikov.
Astronomija v zgodovini človeštva
geocentrični in heliocentrični sistem sveta (Hiparh, Ptolomej, Kopernik, Kepler, Newton)	ugotavlja vpliv novih idej na družbena dogajanja, pozna osnove obeh sistemov in avtorstvo posameznih idej po kronološkem vrstnem redu,		Vaje: na primernem simulatorju si ogleda prikaz obeh svetovnih nazorov. V svetovnem informacijskem spletu poišče in se seznani s podatki, osebami, ki so ustvarjale razne teorije nastanka in razvoja vesolja, gibanje nebesnih teles.
Sferna trigonometrija - specifično poglavje matematike
definicija in vrste sfernih trikotnikov, lastnosti sfernih trikotnikov, izreki za reševanje sfernih trikotnikov (sinusov izrek, cosinusov izrek za kote in stranice, sinus-cosinusovi izreki, Nappierove analogije, reševanje pravokotnih in kvadratnih sfernih trikotnikov)	izreke pisno in ustno oblikuje ter na podlagi tega ugotovi, kdaj je možno uporabiti izrek, idejno reši dano nalogo, tako da napiše obrazce, ki omogočijo reševanje, na podlagi podatkov zna skicirati navtični sferni trikotnik in ga potem tudi idejno reši, zna Nappierovo pravilo za reševanje pravokotnih in kvadratnih sfernih trikotnikov, reši naloge s konkretnimi podatki,		Vaje: rešuje matematične naloge sferne geometrije. Rešuje numerične naloge sferne geometrije z uporabo namenskih tablic, žepnega računalnika in posebnih programskih orodij za osebni računalnik.
Nebesni koordinatni sistemi
sistemi, ki omogočajo definiranje geocentričnih sfernih koordinat nebesnih teles, odvisnih in neodvisnih od geografskih koordinat opazovalca, ki so za razlago astronomske navigacije temeljnega pomena (mestna koordinatna sistema horizonta in ekvatorja, astronomska koordinatna sistema ekvatorja in ekliptike) koordinate in načini njihovega določanja oziroma merjenja sferni navtični trikotnik	obvlada nebesne koordinatne sisteme, tako da zna skicirati model sistema skupaj s približnim včrtavanjem danih koordinat nebesnega telesa za katerikoli položaj opazovalca, objasni način štetja koordinat ter definira nabor možnih koordinat, zna obrazložiti načine določanja oziroma merjenja koordinat, obrazloži, kako se uporabljajo posamezni koordinatni sistemi v navigacijski praksi, s skico prikaže navtični sferni trikotnik ter obvlada označevanje trikotnika,		Vaje: na simulatorju nebesne sfere spoznava koordinatne sisteme, telesa sončnega sistema, ozvezdja in posamezne navigacijske zvezde. Za posamezna nebesna telesa bere podatke, ki so na razpolago v orodju, dodatne podatke poišče v bogatih zbirkah astronomskih strežnikov v svetovnem informacijskem spletu.
Navidezno dnevno in letno spreminjanje nebesne sfere
pojavi, prehod nebesnih teles skozi prvi vertikal, spodnji in zgornji meridian opazovalca, vzhod, zahod, cirkum- in anticirkumpolarnost nebesnih teles planeti, Mesec, absolutno in relativno gibanje za opazovalca na Zemlji, Mesečeve mene, konfiguracija planetov, zodiak osnovne zakonitosti nebesne mehanike (Kepler, Newton), navidezno letno gibanje Sonca, vzrok in posledice spreminjanja deklinacije Sonca	zna obrazložiti pojem precesije ter posledice precesije glede spreminjanja koordinat nebesnih teles, pri tem je dovolj, da spreminjanje dokaže s skico, zna obrazložiti pojem letne paralakse kot posledico gibanja Zemlje okoli Sonca oziroma, kako se z letno paralakso lahko dokaže gibanje Zemlje okoli Sonca, obrazloži, kako z znano paralakso zvezde določimo oddaljenost zvezde od Zemlje,
Posebni astronomski pojavi
precesija in nutacija nebesne osi, letna paralaksa, aberacija, pomen teh pojavov ter vpliv na navigacijsko prakso	obrazloži pojem aberacije ter oceni njen vpliv na navtične meritve,		Isto.
Zvezde kot objekti za določanje položaja opazovalca
tehnika identificiranja za navigacijo zanimivih zvezd, relativna velikost zvezd	identificira zvezde na podlagi zvezdnih slik in koordinat opazovalca, našteje tudi druge načine identifikacije v navigacijski praksi, obrazloži pojem relativne velikosti zvezd,		Isto.
Teoretične osnove praktične navigacije
definicija podzvezdne točke, njeni koordinati na Zemlji, krožnica enakih višin položajnica v astronomski navigaciji, sferni radij položajne krožnice vrste položajnih krožnic, problemi načrtovanja na pomorsko karto oziroma na globus astronomska položajna premica kot približek položajnega loka ocena odstopanja položajne premice od položajnega loka z dokazi, ki so odvisni od znanja matematike srednješolcev, s katerimi se utemeljuje odločitev približka položajnega loka s premico pomen zbirnega položaja za določitev položajnega radija metode določanja elementov položajne premice metode Sumner, Johnson, Bordo in Marq de Saint Hilaire kvalitativno primerjanje metod in razlogi uveljavitve metode Marq de Saint Hilaire kot teoretično najboljše metode Sumnerjev praktični preizkus preverjanja pravilnosti zamenjave položajnega loka s položajno premic postopki računanja elementov za načrtovanje položajne premice na Merkatorjevo pomorsko karto računanje geografske širine ali dolžine točke na položajni premici ter azimuta do podzvezdne točke razvijanje obrazcev ob obravnavi oblik retabeliranja (navtične tablice - za reševanje osnovnega sfernega trikotnika - Simovič; dveh pravokotnih trikotnikov - Čumbelič; treh pravokotnih trikotnikov - Kotlarič) uporabo žepnih računalnikov in PC kot alternativno možnost računanja elementov položajne premice	zna definirati pojem podzvezdne točke, zna določiti koordinati podzvezdne točke in dobiti radij položajne krožnice, pozna vrste položajnih krožnic in njihov videz na Merkatorjevi pomorski karti, pozna probleme preslikave položajnih krožnic na pomorske karte (samo kvalitativno), pozna probleme preslikave položajne krožnice na globus, zna definirati položajni lok ter oceniti vrednost prehoda iz položajnega loka na položajno premico, ki predstavlja njegovo aproksimacijo, pri tem naj si parcialno pomaga z matematičnimi dokazi, pozna značilnosti posameznih metod s posebnim poudarkom na prednostih in pomanjkljivostih glede na ostale metode, zna obrazložiti razloge izrazitih primerjalnih prednosti metode Marq de Saint Hilaire, razloži in ovrednoti praktični preizkus Sumnerja o pravilnosti zamenjave položajnega loka s položajno premico Marq de Saint Hilaire, zna obrazložiti temeljno idejo računanja elementa položajne premice, s pomočjo skice nebesne sfere, ki prikazuje navtični sferni trikotnik (oziroma več sfernih trikotnikov) izbere primerne obrazce za računanje potrebnih elementov, obrazloži, kako določiti, izmeriti in računati spremenljivke, ki so v obrazcih, obrazloži in kakovostno oceni primerjalne prednosti posameznih vrst navtičnih tablic, računa elemente z žepnim in osebnim računalnikom (neposredno ali s programi),		Vaje: rešuje naloge določanja astronomskega položaja z metodo Marc de Saint Hilaire in naloge identifikacije zvezd. Naloge rešuje z uporabo posebnih tablic, žepnega računalnika ter z uporabo programskih orodij na osebnem računalniku. Astronomski položaj riše na mrežo Merkatorjeve karte in na diagram.
Merski instrumenti astronomske navigacije
sekstant; opis, fizikalne osnove merjenja, spremenljive in stalne napake sekstanta, odkrivanje, odpravljanje in upoštevanje napak (ekscentričnost, paralaksa, planparalelnost stekel in zrcal, indeksna napaka, nastavljanje daljnogleda) naprave za merjenje azimutov nebesnih teles	zna opisati sekstant, obrazložiti fizikalni princip merjenja ter opraviti meritev, pozna stalne in spremenljive napake sekstanta, zna odkriti, določiti, odpraviti oziroma upoštevati napake, zna opisati naprave ter oceniti dosegljivo točnost merjenja v odvisnosti od merske naprave,		Vaje: rokuje s sekstantom ter opisuje njegove sestavne dele, določa in popravlja napake. Opravlja meritve horizontalnih kotov obalnih objektov ter višine nebesnih teles.
Neodvisne spremenljivke v navtičnih računih, določanje njihovih vrednosti, merjenje in popravljanje izmerjenih količin
vsebina in uporaba navtičnih letnikov višina nebesnih teles, dnevna paralaksa, astronomska refrakcija, navidezni radij sonca, meseca, planetov, depresija, popravljanje izmerjene višine merjenje azimutov nebesnih teles, dosegljiva in potrebna natančnost merjenja azimutov	pozna postopek merjenja časa za navigacijske namene, pozna vsebino navtičnih letnikov, zna uporabljati navtični letnik, določiti časovne kote, deklinacije nebesnih teles, trenutke vzhoda, zahoda, prehoda skozi meridian opazovalca, vrednost horizontske dnevne paralakse ter navideznega radija za Sonce, Mesec in planete, zna s pomočjo skice obrazložiti pojme: dnevna paralaksa, astronomska refrakcija, navidezni radij, depresija ter določiti vrednosti popravkov, pozna postopek merjenja višine nebesnih teles, postopke, kako v čim večji meri preprečiti objektivne in subjektivne napake ter praktično popraviti izmerjeno višino, pozna postopek merjenja azimutov nebesnih teles ter zna oceniti dosegljivo natančnost meritev,		Vaje: Uporablja navtični letnik (almanah), računa čase, koordinate nebesnih teles. Popravlja izmerjene vrednosti višine navigacijskih nebesnih teles.
Nauk o času
obrazložitev pojma čas, problem merjenja in pomen časa v navigacijski praksi, vrste časov glede na temeljno opredelitev o začetku štetja, pravi in srednji sončni čas, zvezdni čas, mestni, univerzalni ali grenviški čas, conski čas, prehajanje iz ene v druge vrste, časovna enačba postopek merjenja časa za navigacijske namene, dosegljiva in potrebna natančnost merjenja časa kronometer - glavne značilnosti, stanje in hod kronometra ter njuno določanje	zna definirati pojem časa ter povezati važnost časa za navigacijsko prakso, zna obrazložiti, kako se z naravnimi periodičnimi pojavi (vrtenje Zemlje, gibanje Zemlje okoli Sonca) definira časovne enote, zna definirati naravne pojave, ki se uporablja kot začetek štetja časovnih obdobij, zna pretvarjati čas neke vrste v druge vrste, zna obrazložiti pomen časovne enačbe in določiti vrednost časovne enačbe s pomočjo navtičnega letnika. zna opisati kronometer ter postopke določanja stanja in hoda kronometra s potrebno natančnostjo,		Vaje: merjenje časa, določanje stanja kronometra z rabo radionavigacijskih postaj točnega časa. Popravlja izmerjene vrednosti časa in računa stanje ter hod kronometra.
Praktična astronomska navigacija
določanje geografske širine opazovalca na podlagi kulminacijske višine Sonca in višine polarnice določanje deviacije kompasa v kateremkoli trenutku in v trenutku vzhoda ali zahoda Sonca določanje položaja ladje s pomočjo dveh ali več nebesnih teles na klasični način (z risanjem položajnic na pomorsko karto), neposredne metode računanja položaja opazovalca, istočasne meritve in meritve v časovnem presledku, problem velikih višin, merske in druge napake ter vpliv na končne rezultate, praktični napotki za zmanjšanje vpliva vedno prisotnih merskih napak posebnosti astronomske navigacijske prakse, nove možnosti pri računanju elementov položajnic oziroma položaja, ki jih nudijo kalkulatorji in osebni računalniki	razlikuje med kulminacijsko in meridiansko višino ter zna oceniti vpliv uporabe kulminacijske višine namesto meridianske na točnost metode, ugotovi, da je trenutek kulminacije Sonca tudi primeren za določanje geografske dolžine opazovalca, je pa postopek zaradi uporabe kulminacijske namesto meridianske višine zapleten in se zaradi tega v praksi le redko uporablja, pozna postopek določanja geografske širine s kulminacijsko višino, prepozna, da je polarnica zaradi bližine nebesnega pola primerna zvezda za določanje geografske širine opazovalca in zna to tudi kvalitativno obrazložiti, zna določiti geografsko širino opazovalca s pomočjo polarnice, obvlada postopke določanja deviacije kompasa s pomočjo merjenja kompasnega azimuta nebesnih teles ter zna obrazložiti, zakaj so trenutki vzhoda in zahoda Sonca zelo ugodni za določanje deviacije, zna obrazložiti idejo določanja položaja ladje ter oceniti učinek istočasnih meritev in meritve v časovnih presledkih, zna praktično reducirati meritve na isti trenutek, zna praktično določiti položaj ladje na podlagi astronomskih opazovanj, zna definirati možne napake, razlikovati med naključnimi in sistematičnimi napakami, pozna postopke za zmanjšanje absolutnih vrednosti napak ter zmanjšanja vpliva, zna definirati posebno ugodne in neugodne situacije za določanje položaja ladje, zna idejno obrazložiti neposredne metode računanja položaja ladje, zna uporabljati kalkulatorje ali osebne računalnike za računanje elementov položajnic astronomske navigacije,		Vaje: računanje in risanje astronomskega položaja, geometrična predstavitev površine položaja in grafična odprava napak. Računanje deviacije kompasov z meritvijo azimutov nebesnih teles.

4. letnik

INFORMATIVNI CILJI		FORMATIVNI CILJI	SOCIALIZACIJSKI CILJI	POSEBNOSTI V IZVEDBI
	Plovba po ortodromi	Dijak	Dijak
ortodroma na zemeljski obli, navigacijski merkatorjevi ter gnomonski karti ortodromski sferni trikotnik ortodromska oddaljenost in začetni ortodromski kurz, vrh, presek z ekvatorjem, medtočke ortodrome in mešana plovba računsko, tabelarično in grafično reševanje ortodrome		definira ortodromo, razlago podkrepi z grafičnim prikazom in izpeljavo matematičnih enačb za reševanje loksodromskih problemov, matematični prikaz izpelje z reševanjem sfernih trikotnikov in uporabo izrekov iz sferne trigonometrije,		Vaje: grafično rešuje plovbo po ortodromi na gnomonski in Merkatorjevi karti. Računsko rešuje plovbo po ortodromi z uporabo tablic za reševanje sfernega navtičnega trikotnika.
praktična plovba po ortodromi		rešuje ortodromske naloge z grafično metodo, rešuje ortodromske naloge s tablicami, rešuje ortodromske naloge s kalkulatorjem in/ali računalnikom, ki je opremljen s posebnimi programskimi orodji za reševanje ortodromske plovbe, izdela primerjavo plovbe po loksodromi in ortodromi, razlikuje plovbo po ortodromi po morju in v zraku na izbrani nadmorski višini,		Računsko rešuje naloge z uporabo žepnega računalnika. Nalogo plovbe po ortodromi rešuje z posebnimi orodji na osebnem računalniku.
	Radiogoniometer in radijski svetilniki
osnove radionavigacije - nihajni krog (zaprti in odprti), širjenje EM valov v prostor (površinski in prostorski valovi), radijske sence in motnje (fading) radijski svetilniki - krožni, usmerjeni in obračajoči se radijski svetilniki sprejem radijskih signalov z radijskimi goniometri, princip antene Bellini-Tossi, polavtomatični in avtomatični RG, RG na katodno cev		razloži fizikalni princip oddaje radijskih signalov, določa frekvenco (Thomsonov obrazec) in valovno dolžino, pozna razdelitev na frekvenčna območja po ITU in IMO, opiše razne vrste obalnih radijskih svetilnikov, razloži postopke praktične uporabe pri določanju položaja, predstavi točnost in napake uporabe sistemov v plovbi,		Vaje: seznanja se z rabo komunikacijskih naprav na GMDSS simulatorju ali podobnem, ki vsebuje module elektronskih navigacijskih sistemov.
	Radijska deviacija
ostale napake radijske smeri - vpliv trupa ali antenski efekt, obalni efekt ali refrakcija, nočni efekt polkonvergenca meridianov ali Givry napaka		opiše radiogoniometer in osnovni princip določanja smeri z okvirno anteno, paličasto in združenima, torej z okvirno-paličasto anteno (princip Bellini-Tossi), razloži in prikaže metode določanja položaja z merjenjem radioazimuta, pozna možnosti, ki jih nudijo obalne radijske postaje - QTG, QTE in QTF služba ter merjenje VHF ladijske postaje, računa napake radijske smeri, ugotovi, da v nekaterih dnevnih obdobjih ni priporočljivo opravljati meritev,
	Hiperbolični radionavigacijski sistemi
hiperbola kot geometrično mesto položaja ladje hiperbolično inpulzni A in impulzno-fazni C sistem ter navigacijska sistema LORAN A in LORAN C fazni hiperbolični navigacijski sistem DECCA		razloži in poda geometrično definicijo hiperbole, zna narisati hiperbolo s podatki r₁ in r₂ali s prirejenimi podatki t₁ , (d₁) in t₂ (d₂), opiše LORAN, DECCA in OMEGA heperbolične radionavigacijske sisteme,		Vaje: seznanja se z rabo komunikacijskih naprav na GMDSS simulatorju ali podobnem, ki vsebuje module elektronskih navigacijskih naprav.
fazni hiperbolični navigacijski sistem OMEGA kot globalni navigacijski sistem drugi hiperbolični sistemi visoke natančnosti		predstavi postopke uporabe in določanja položaja s pomočjo posebne karte in z neposrednim branjem koordinat položaja opredeli podatke, ki jih naprava ponuja, in ugotavlja stopnjo natančnosti,
	Satelitski navigacijski sistemi
princip določanja položaja z opazovanjem umetnih nebesnih teles - satelitov hiperbolični doplerjev satelitski navigacijski sistem NAVSAT ali TRANSIT daljinomerni (krožni) globalni satelitski navigacijski sistem GPS ali NAVSTAR		opiše satelitska navigacijska sistema NAVSAT ali TRANSIT ter novejši NAVSTAR ali GPS, predstavi podatke, ki nam jih posreduje sprejemnik, ter ugotavlja stopnjo natančnosti,		Vaje: uporablja podatke s satelitskega navigatorja in jih primerja s podatki, ki jih pridobi na osnovi optičnega opazovanja. Rešuje ostale navigacijske naloge, ki jih vsebuje GPS navigator.
Integrirani radionavigacijski sistem
osnove avtomatizacije navigacije		razloži pomen zbiranja navigacijskih informacij na enem mestu, predstavi možnosti uvajanja avtomatičnega vodenja ladje,		Vaje: na navigacijskem simulatorju spoznava vsebino in število razpoložljivih podatkov. Pridobljene podatke dopolnjuje s podatki, ki jih pridobi na osnovi opazovanja in uporabe komunikacijskega simulatorja ali iz svetovnega informacijskega spleta (hidrometeorološki podatki).
	Komunikacijski sistemi v navigaciji
pomen in vrste radijskih komunikacij, ki so na voljo na ladji za povezavo z drugimi uporabniki (kopno, ladje, letala, vesoljska plovila) VHF - radiotelefonija RT - radiotelefonija WT - radiotelegrafija INMARSAT 1988		pozna vrste radijskih komunikacijskih sistemov, ki jih uporabljamo na ladjah, zna določiti frekvenčna področja, ki jih uporabljamo za različne namene v VHF službi - nevarnost, varnost in nujnost, pozna osnove radiotelefonije in frekvenco varnosti, pozna osnove radiotelegrafije in frekvenco varnosti, zna uporabiti napravo za generiranje avtoalarma v RT in RW, pozna sisteme za radijsko kumunikacijo v nevarnosti po GMDSS,		Vaje: na GMDSS simulatorju se nauči in izvaja postopke enostranske in dvostranske komunikacije.
	Nemagnetni kompasi
lastnosti vrtavke in njena aplikacija kot žiroskop. Razne vrste žirokompasov - Anschütz, Sperry in Arma-Brown		razloži osnovni princip delovanja žiroskopa ter lastnost, da kaže smer severojužnice, opiše žirokompase Anschütz, Sperry in Arma-Brown, zna določati deviacijo žirokompasov,		Vaje: na maketi (razstavljenem demonstracijskem žiro kompasu Sperry in Anschütz prikaže vse elemente, ki so pomembni za zagon, pospešitev umiritve prikazovanja, vnos korekcijskih parametrov, posodobitev prikaza na »hčerkah«.
Samodejno krmarjenje – avtomatični pilot Drugi nemagnetni kompasi - informativno		okvirno pozna indukcijske kompase, astronomski kompas in laserski kompas, predstavi postopek ugotavljanja in odprave napak, opiše delovanje in uporabo avtomatičnega pilota ter prenos podatkov kurza drugim uporabnikom,		Računa deviacijo žiro kompasa.

5. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

V posameznem ocenjevalnem obdobju se znanje preverja in ocenjuje:

pisno,

ustno.

Pisno in ustno v vseh letnikih; navtika je eden od temeljnih strokovnih predmetov programa in je sestavina poklicne mature, zato sta obe obliki preverjanja in ocenjevanja znanja pomembni. Dijaki lahko pridobijo oceno tudi na osnovi izdelave in zagovora oziroma predstavitve seminarske naloge. K oceni v vsakem letniku se upošteva tudi ocena za kvalitetno opravljene praktične vaje v okviru praktičnega pouka, ki ne sme biti negativna.

6. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

Splošno:

Navtika je temeljni strokovnoteoretični predmet, ki se dopolnjuje z vsebinami pri drugih splošnoizobraževalnih in strokovnoteoretičnih predmetih:

matematika:predvsem trigonometrija, sferna trigonometrija in geometrija,

angleški jezik:temelj sporazumevanja v mednarodni plovbi,

psihologija:obvladovanje množic in delo z ljudmi v izrednih razmerah, dolgotrajna plovba, nespremenljivo okolje, enoličnost dnevov,

obča in pomorska geografija:poznavanje razporeditve kopna in morij,

fizika:gibanje, magnetizem, elektrika, optični in zvočni pojavi-valovanje,

pomorstvo:stabilnost in čvrstost ladje, komunikacije,

tehnika pomorske službe:delo mednarodnih organizacij,

ladijski stroji:delovanje strojnega pogona v slabem vremenu,

poznavanje blaga:prilagajanje načrtovanja plovbne poti glede na lastnosti blaga;

ladijsko zdravstvo,

varstvo pri delu in reševanje na morju:reševanje iz morja, preživetje v morju,

meteorologija in oceanografija:načrtovanje plovbe v različnih vremenskih pogojih.

Konkretno:

Znanja	Povezava s predmetom
	Predmet	Znanja
za vse vsebine	Slovenščina Angleščina	pravilno slovensko izražanje; uporaba angleških strokovnih izrazov-»Seaspeak«,
1. letnik
koordinatni sistemi na zemlji	Geografija	človek in pokrajina; naravoslovni dejavniki;
enote za merjenje v navigaciji	Fizika	enote po mednarodnem merskem sistemu;
orientacija v prostoru	Geografija Matematika	človek in pokrajina - naravoslovni dejavniki; trigonometrične funkcije;
zemeljsko magnetno polje, magnetni kompas in ladijski magnetizem	Fizika	magnetizem;
merjenje globine, oddaljenosti in hitrosti	Fizika Matematika	enote po mednarodnem merskem sistemu. Gibanje; reševanje enačb z eno neznanko;
prikazovanje zemeljske površine na ploskvi - kartografija	Geografija Informatika	človek in pokrajina; poznavanje uporabe najrazličnejših programskih orodij. razlikovanjem med vektorskim in rasterskim prikazom slike;
2. letnik
delo na pomorski karti	Geografija	človek in pokrajina;
navigacijski priročniki	Tehnika pomorske službe Pomorstvo	ladijska administracija - knjige in priročniki, ki jih mora imeti ladja za varnost plovbe;
sredstva za označevanje plovnih poti	Pomorstvo Tehnika pomorske službe	pravila izogibanja trčenju na morju; upravna zakonodaja. pomorske nezgode;
določanje položaja ladje v obalni plovbi plovba po loksodromi	Geografija Matematika Pomorstvo Meteorologija in oceanografija	človek in pokrajina; geometrični liki; trigonometrične enačbe; manevriranje z ladjo; veter in morski tokovi;
3. letnik
elektronska navigacija - radar	Pomorstvo Matematika Tehnika pomorske službe Informatika	pravila izogibanja trčenju na morju; vektorji; pomorske nezgode; poznavanje uporabe različnih programskih orodij;
astronomija za potrebe navigacije	Matematika Zgodovina Geografija Varnost pri delu in reševanje na morju Informatika	krog in krogla; sferna trigonometrija; razvoj astronomskih dognanj in opazovanj v zgodovini človeštva; človek in pokrajina; preživetje na morju; poznavanje uporabe različnih programskih orodij;
4. letnik
plovba po ortodromi	Geografija Matematika Pomorstvo Meteorologija in oceanografija	človek in pokrajina; geometrični liki. trigonometrične enačbe. sferna trigonometrija; manevriranje z ladjo; veter in morski tokovi;
radiogoniometer in radijski svetilniki	Fizika Pomorstvo Matematika Tehnika pomorske službe Informatika	elektromagnetno valovanje; pravila izogibanja trčenju na morju; radijske komunikacije; trigonometrične enačbe; pomorske nezgode; poznavanje uporabe različnih programskih orodij;
hiperbolični radionavigacijski sistemi	Matematika Fizika Tehnika pomorske službe Varnost pri delu in reševanje na morju Informatika	poznavanje hiperbole; valovanje; pomorske nezgode; poznavanje uporabe različnih programskih orodij;
satelitski navigacijski sistemi	Fizika Pomorstvo	Doplerjev premik; satelitske komunikacije;
integrirani radionavigacijski sistem osnove avtomatizacije navigacije	Pomorstvo	manevriranje z ladji; GMDSS komunikacije;
komunikacijski sistemi v navigaciji: VHF - radiotelefonija RT - radiotelefonija WT - radiotelegrafija INMARSAT 1988	Pomorstvo Tehnika pomorske službe	komunikacije in GMDSS; nadzor varnosti plovbe;

Letnik	Oblike izobraževalnega dela
	Teorija (ur)	Vaje (ur)	Skupaj (ur)
1.	105	35**	105
2.	140	35**	140
3.	105	35**	105
4.	102	68**	102
skupaj	452		452

SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

KATALOG ZNANJ

1. IME PREDMETA

2. ŠTEVILO UR

3. USMERJEVALNI CILJI

4. OPERATIVNI CILJI

5. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

6. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI