SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: PLOVBNI TEHNIK (SI)

KATALOG ZNANJ

Sprejeto na 18.seji SS za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 23. 7. 1998

1. IME PREDMETA

PRAKTIČNI POUK

2. ŠTEVILO UR

Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela.

Letnik

Oblike izobraževalnega dela

 

Teorija (ur)

Vaje (ur)

Skupaj (ur)

1.

  

70

70

2.

  

70

70

3.

  

140

140

4.

  

170

170

skupaj

 

450

450

 

*  T – teoretični pouk, seminarji, projektno delo;

** V- vaje se izvajajo v okviru praktičnega pouka (individualno projektno delo oziroma projektno delo v skupinah, storitev).

Praktični pouk se izvaja v vseh štirih letih programa. Praktični pouk sestavljajo praktične vsebine različnih strokovnoteoretičnih predmetov, kot je prikazano v naslednji tabeli:

PREDMETI/LETNIK – letno štev. ur

1.

2.

3.

4.

SKUPAJ

Navtika

35

35

35

68

173

Pomorstvo

35

35

35

68

173

Tehnika pomorske službe

    

35

  

35

Ladijsko zdravstvo

    

17

  

17

Varstvo pri delu in reševanje na morju

      

34

35

Meteorologija in oceanografija

    

18

  

18

SKUPAJ PRAKTIČNI POUK

70

70

140

170

450

 

3. USMERJEVALNI CILJI

Praktični pouk sestavljajo vaje in praktična dela, ki jih v skladu z zahtevami konvencije STCW 1995 mora vsebovati program za usposabljanje krovnih častnikov.

Dijaki pridobijo praktična znanja v skladu s temeljnimi zahtevami konvencije SOLAS, ki se nanašajo na reševanje, preživetje, nudenje pomoči pri iskanju in reševanju ponesrečencev na morju, nudenje prve pomoči pri poškodbah ponesrečencev, izvajanje osnovne zdravstvene oskrbe in na negovanje ponesrečencev in bolnikov.

Praktično se usposobijo za vodenje navigacije z uporabo navigacijske karte, za popravljanje kart, uporabo elektronske karte, vodenje navigacije z opazovanjem radarske slike, grafično, računsko in avtomatično plotiranje objektov na radarskem zaslonu.

Z lastnim opazovanjem vremena, vodenjem dnevnika opazovanj in uporabo dodatnih podatkov, ki jih posreduje Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije, izdeluje sliko vremena ter okvirno prognozo. Vremenske podatke koristi iz vseh drugih dostopnih virov, predvsem z Interneta, pilotskih kart in drugih publikacij.

Usposobijo se za izvajanje komunikacij z uporabo GMDSS simulatorja za nevarnost, nujnost in varnost. Poleg simulatorja izvajajo medsebojno komunikacijo z VHF prenosnimi postajami.

Pri modelarstvu izdelujejo modele zgodovinskih plovil-jadrnic, predvsem pa modele današnjih ladij različnih vrst, kot cel model ali v preseku posameznih sekcij in izsekov ladijskega trupa, konstrukcijskih elementov in naprav. Modele izdelujejo v merilu 1:10 z načrtom, ki ga imajo na razpolago.

Strojepisni tečaj ter vsebine ladijske administracije jih usposobi za uporabo najosnovnejšega pisalnega pripomočka, naučijo se osnov oblikovanja ter slepega tipkanja. Z administrativnimi vsebinami se usposobijo za vodenja spiska-»Check List«, ki jih zahteva ISM koda, vodenje ladijskih dnevnikov, upravnih dokumentov ter osnovnih komercialnih dopisov.


4. OPERATIVNI CILJI

1. letnik

INFORMATIVNI CILJI

FORMATIVNI CILJI

SOCIALIZACIJSKI CILJI

POSEBNOSTI V IZVEDBI

Navtika (35 ur)

Dijak

Dijak

  

  • koordinate opazovalca

    		•

  • definira koordinatni sistem na zemlji in pokaže koordinate, ki so v uporabi;

  • definira absolutne koordinate - geografska širina "j" in geografska dolžina "l", nadmorska višina "h", globina "glob" ter depresija "dep" oziroma "-h";

  • predstavi, odčita in pokaže koordinate na karti, globusu in na kartezičnem koordinatnem sistemu "x, y in z";

  • definira relativne koordinate - razlika geografske širine Dj, razlika geografske dolžine Dl, srednja geografska širina js, oddaljenost na vzporedniku "r" in srednjem vzporedniku "rs";

  • izračunava vrednosti položaja in medsebojni položaj dveh točk;

  • definira, bere in računa absolutne, relativne in pomožne koordinate z elektronske karte;

    		•

    Razvije si sposobnost orientacije v prostoru.

    Z uporabo elektronskega atlasa, globusa in elektronske karte spoznava obliko Zemlje ter določila-koordinate položaja opazovalca.

    Iz pripomočkov, globusa ali PC orodja bere absolutne koordinate, računa relativne in pomožne koordinate, ki jih tudi predstavi na učilu.

    Zahteva se popolno razumevanje koordinatnih sistemov.

    Enote za merjenje v navigaciji

     

     

     

  • metrične enote - v skladu s si

  • enote izven si - navtična milja in angloameriške enote

    		•

  • računa in pretvarja dolžinske vrednosti, pri tem koristi pogojno dovoljene in angloameriške enote, ki se uporabljajo v navigaciji in vsakodnevnem življenju;

  • zna pretvornike med posameznimi enotami, pretvarja vrednosti ter pri tem uporablja tablice, grafe, kalkulator in orodja ki so sestavni del programskega paketa elektronske karte;

    		•

    Spoznava različne merske sisteme in jih med seboj pretvarja, na ta način ugotavlja obstoj različnosti v svetu.

    Pri vajah koristi navtične tablice, Almanah, žepni in namizni računalnik.

  • orientacija v prostoru

    		•

  • v naravnem okolju opazuje in spoznava metode orientacije;

  • računa oddaljenost in globino horizonta za položaj, kjer se nahaja, spremembe, če spremeni višino in/ali se spremeni vidljivost;

  • opazuje točke horizonta, določi navpičnico, severojužnico in prvi vertikal;

  • uporablja priprave za določanje smeri - smerno ploščo in iglo, smerni aparat in azimutni krog; opiše in uporablja sekstant za merjenje kotov med orientacijskimi točkami. izmerjene vrednosti pretvarja z uporabo matematičnih enačb;

    		•

    Razvije si sposobnost orientacije v prostoru.

    Osnovne ravnine, smeri in točke.

    Vaje izvaja na globusu, na računalniku s programi, kot so npr. atlasi, elektronska karta in v naravi. Pri meritvah koristi smerne aparate, azimutno ploščo in sekstant.

  • zemeljsko magnetno polje, magnetni kompas in ladijski magnetizem

    		•

  • s prosto visečo magnetno iglo, ročnim magnetnim kompasom in ladijskim magnetnim kompasov opravlja opazovanja smeri;

  • z didaktičnimi orodji ponazori magnetna polja stalnih naravnih magnetov in magnetno polje zemlje;

  • z geomagnetnih kart bere vrednosti magnetnega polja, vektorsko prikaže in izračunava komponente zemeljskega magnetnega polja - t, h, v, Ðinc. in Ðdec. ali magnetne variacije;

  • predstavi, razloži in računa spremembe geomagnetnih elementov;

  • našteje in opiše razne vrste magnetnih kompasov, razloži osnovne lastnosti, ki jih mora imeti - občutljivost, mirnost in stabilnost;

    		•

    Spoznava različne pripomočke, ki jih je človek razvil za določanje smeri in orientacijo v prostoru.

    Vaje na magnetnem kompasu z opravljanjem meritev smeri, pretvarjanje smeri in reševanjem drugih nalog.

  • merjenje globine, oddaljenosti in hitrosti

    		•

  • s priročnimi sredstvi za merjenje globine, mornarskim kavljem, izmeri globino ob obali ali na morju ob obali ter izmerjene vrednosti primerja z vrednostmi na navigacijski ter na elektronski karti. ugotavlja razlike in zakaj do njih pride;

  • na navigacijskem simulatorju, elektronski karti bere, izbira in popravlja prebrane vrednosti globine. podatke s karte primerja s podatki, ki jih bere s simuliranega globinomerja;

  • na karti in elektronski karti meri oddaljenosti. izmerjene vrednosti primerja z lastnimi ocenami v naravnem okolju. s smerno ploščo in sekstantom meri kote ter izračuna oddaljenosti, ki jih vnaša na karto;

  • na navigacijskem simulatorju bere hitrost in prevoženo pot, ki jo posreduje simulirani merilnik hitrosti. na osnovi predpripravljenimi vajami vstavlja popravke v merilnik hitrosti in prevožene poti;

    		•

    Spozna pomen poznavanja globine morja pod ladijsko kobilico.

    Poznavanje oddaljenosti in prevožene poti.

    Opravlja meritve v naravi in na simulatorju. Primerja izmerjene vrednost z vpisanimi podatki na navigacijski karti.

    Izvaja meritve s priročnimi sredstvi in jih primerja s podatki, ki jih je ocenil.

  • prikazovanje zemeljske površine na ploskvi - kartografija

    		•

  • na običajni navigacijski karti bere in razpoznava razne grafične simbole in vpisane podatke ter jih primerja z istimi podatki na elektronski karti;

  • ugotavlja zmožnosti elektronske karte, da prikazuje posamezne podatke, druge pa ne;

  • nauči se izbirati, katere podatke je potrebno, da karte kažejo, in katere lahko začasno skrijemo;

  • ugotavlja prednosti in pomanjkljivosti dveh vrst prikazovanja;

  • nauči se vstavljati popravke na papirno in elektronsko karto;

  • ugotavlja razlike med dvema osnovnima oblikama elektronskih kart, rastrske in vektorske karte;

    		•

    Spoznava metode projiciranja prostorskih oblik na ravnino.

    Delitev kart, merilo karte, projekcije, merkatorjeva, gnomonska in elektronska karta.

    Vaje: izdeluje manjše bele karte ali karte okostnice, bere podatke s kart, vpisuje popravke iz obvestil za pomorce in dela na simulatorju z elektronsko karto.

    pomorstvo (35 ur)

     

     

     

  • reševanje in preživetje

    		•

  • zna uporabiti osebna sredstva za reševanje in preživetje na morju;

  • opravi vaje reševanja in preživetja na morju;

  • nauči se pomagati ponesrečencem na morju;

  • zna uporabiti pirotehnična sredstva ter ostale načine komuniciranja v primeru sile;

    		•

    Razvijanje čuta in volje do življenja in preživetja tudi v najtežjih situacijah na morju.

    Razvijanje solidarnosti, timskega dela, strpnosti in pomoči na morju.

    Izvajanje tega dela pouka poteka na morju, šolskem čolnu, pnevmatskem splavu in v čolnarni.

  • strokovna ekskurzija

    		•

  • ogled pomorskega muzeja, akvarija, marine, ladje;

    		•     

  • upravljanje s čolnom

    		•

  • zna rokovati z vrvmi in obvlada osnovne vozle v vseh situacijah;

  • nauči se veslati in rokovati z vesli po povelju;

  • nauči se manevriranja s čolnom s pomočjo krmila in vesel;

  • zna krmariti ter voditi privez čolna;

  • pozna in zna v praksi opraviti osnovne manevre izogibanja oziroma preprečevanja trčenja na morju;

    		•

    Razvijanje čuta za sodelovanje in pomoči, odgovornosti, timskega dela ter zanesljivosti, poleg tega pa tudi razvijanje inovativnosti pri najrazličnejših manevrih.

    Uporaba šolskih čolnov ter lastne vrvi za učenje vozlov.

    Modelarstvo

     

     

     

  • ročno delo in modeliranje

    		•

  • se usposobijo za uporabo pribora in orodja za modeliranje;

  • seznanijo se z varnostnimi ukrepi, zaščitnimi sredstvi in organiziranostjo dela;

    		•

    Razvijejo ročne spretnosti in pozitiven odnos do poznavanja delovnih postopkov, orodij in materialov.

    Vaje se izvajajo v opremljeni delavnici v skupini, ki jo določajo normativi za praktični pouk.

  • izdelava lesenih ladijskih modelov

    		•

  • izdelujejo ladijske modele v zmanjšanem merilu z metodo polne oblike ali sestavne dele;

    		•

    Spoznavajo različne vrste in oblike zgodovinskih in modernih ladij.

    Vaje se izvajajo v opremljeni delavnici v skupini, ki jo določajo normativi za praktični pouk.

  • izdelava makete ladijskih modelov

    		•

  • izdelujejo preseke posameznih ladijskih sekcij v narisu, stranskem risu ali tlorisu;

    		•

    Spoznavajo konstrukcijske oblike ladijskega trupa.

    Vaje se izvajajo v opremljeni delavnici v skupini, ki jo določajo normativi za praktični pouk.

    Izdelki morajo imeti didaktično vrednost. Prikazovati morajo vse najmanjše elemente ladijske konstrukcije v izbranem preseku.


    2. letnik

    INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    Navtika (35 ur)

    Dijak

    Dijak

     

  • delo na pomorski karti

    		•

  • izdela mrežo merkatorjeve karte;

  • razpozna najrazličnejše vrste topografskih in hidrografskih znakov na karti;

  • bere podatke s karte;

  • vnaša koordinate, bere koordinate, primerja položaje, meri oddaljenosti in smeri;

  • popravlja in vpisuje nove podatke na karto;

  • shranjuje in išče navigacijske karte z uporabo kataloga navigacijskih kart;

  • spozna razne vrste elektronskih navigacijskih kart;

  • razlikuje različne vrste elektronskih kart–vektorizirane in raster karte;

  • razume razlike in zna koristiti slojne prikaze podatkov na navigacijskih kartah;

    		•

    Razvije odnos in vzpostavi stik z elektronskimi mediji, ki se dnevno dograjujejo in postajajo vsakdanji spremljevalec dela in življenja.

    Vaje: opravlja na papirnih in elektronskih navigacijskih kartah.

    Popravke »Notice to Mariners« pridobi v pisni in elektronski obliki.

    Vektorsko karto popravlja z vnosom popravkov iz tekstnih sporočil, rastrsko pa z vnosom ustreznega programa, ki uvrsti popravke.

    Navigacijski priročniki

     

     

     

  • priročniki za plovbo

  • tablice za terestrično navigacijo

  • tablice za astronomsko navigacijo

  • ostali priročniki

    		•

  • v priročni knjižnici poišče in opiše najrazličnejše navigacijske priročnike in publikacije, predstavi njihovo uporabo, način popravljanja in dopolnjevanja z novimi podatki;

  • na PC delovni postaji poišče ustrezni/e program/e, ki vsebujejo podatke in navodila na plovbo za morsko območje v katerem se trenutno nahaja navigacijski simulator. Iz publikacij razbere in prikaže vse podatke;

    		•   

    Vaje: uporaba navigacijskih publikacij, branje navigacijskih obvestil in prenos popravkov v ustrezne publikacije, vpis izdelanih/vnesenih popravkov.

    Ogled primerov navigacijskih oglasov in obvestil na simulatorju.

    Sredstva za označevanje plovnih poti

     

     

     

  • svetilniki, ladje in platforme svetilniki

  • plovne oznake - balisaža

  • zvočna in elektronska sredstva za označevanje plovnih poti

    		•

  • poišče in opiše svetlobna optična sredstva za označevanje plovnih poti na morju, rekah, kanalih in jezerih;

  • pozna mednarodne dogovore in pravila, ki določajo obvezo obalne države za postavitev, varovanje in vzdrževanje plovnih oznak;

  • z navigacijske karte, popisa svetilnikov in drugih publikacij bere in razloži naravo in karakteristike plovnih oznak;

    		•   

    Vaje: delo na simulatorju, ki prikazuje okolico v vidni dnevni ali nočni obliki, iste podatke opazuje tudi na radarskem ekranu in na elektronski karti, iz katere razbere lastnosti oznak in simbolov pomorskih luči.

    Določanje položaja ladje v obalni plovbi

     

     

     

  • vrste položajev

  • vrste položajnic

  • napake položajnic

  • seštevni in verjetnostni položaj

  • položaj ladje, določen z meritvami v časovnem presledku

  • položaj ladje z meritvami v istem času, z meritvami enega ali več objektov

  • manevrski elementi ladje

  • pomožne metode za vodenje ladje

  • plovba v področjih povečane nevarnosti za plovbo

  • zanos ladje zaradi toka

  • zanos ladje zaradi vetra

  • plovba v toku in vetru

  • priprava za plovbo in plovba

  • ladijske navigacijske knjige

    		•

  • definira položajnice kot geometrično mesto točk, ki določajo položaj opazovalca, ter pri tem uporabi pravila in zakone iz geometrije;

  • definira razne vrste položajev - pravi položaj "Pp"- Ä, seštevni položaj "Ps"- Ĺ in seštevno opazovani položaj "Pp"- ;

  • opiše postopke določanja položaja in se prilagaja trenutnim pogojem s pravilno izbiro najprimernejše metode merjenja in vrisovanja položaja;

  • uporablja geometrijski pribor za delo na karti in diagramu - šestilo, kotomerna trikotnika, vzporedno in laktasto ravnilo ter dvokotomer;

  • predstavi vrste napak položaja, geometrično področje napake, določi in odpravlja napake;

  • izdela načrt in razloži postopke vodenja plovbe;

  • predstavi pomožne metode vodenja plovbe;

  • vodi ladijske navigacijske knjige;

    		•   

    Vaje: na navigacijske karte ali navigacijske male karte načrtuje potovanje (riše smeri, meri oddaljenosti, računa čas, ki je potreben za plovbo oziroma hitrost, da pripelje ladjo na izbrani položaj. Izbira objekte, ki so primerni za opazovanje in določa položaj, ugotavlja in odpravlja napake, upošteva vpliv toka, vetra in obeh.

    Iste vaje opravi na simulatorju elektronske karte, ki deluje v okolju navigacijskega simulatorja.

    Plovba po loksodromi

    		      

  • posebni primeri plovbe po loksodromi

  • reševanje loksodromskih problemov grafično, računsko in tabelarično

    		•

  • rešuje loksodromske probleme z grafično metodo;

  • rešuje loksodromske probleme s tablicami;

  • rešuje loksodromske probleme s kalkulatorjem in/ali računalnikom;

    		•   

    Vaje: rešuje naloge loksodromske plovbe na navigacijski karti, z uporabo posebnih tablic za reševanje loksodrome, z uporabo logaritemskih tablic in z žepnim računalnikom.

    Enake vaje rešuje na simulatorju elektronske karte ter z uporabo namenskih orodij za reševanje loksodromskih problemov na osebnem računalniku.

    pomorstvo (35 ur)

     

     

     

  • reševanje in preživetje

    		•

  • zna uporabiti osebna sredstva za reševanje in preživetje na morju

  • opravi vaje reševanja in preživetja na morju;

  • nauči se pomagati ponesrečencem na morju;

  • zna uporabiti pirotehnična sredstva ter ostale načine komuniciranja v primeru sile;

    		•

    Razvijanje čuta in volje do življenja in preživetja tudi v najtežjih situacijah na morju.

    Razvijanje solidarnosti, kolektivnega dela, strpnosti in pomoči na morju.

    Izvajanje tega dela pouka poteka na morju, šolskem čolnu, pnevmatskem splavu in v čolnarni.

  • upravljanje s čolnom

    		•

  • zna rokovati z vrvmi in obvlada osnovne vozle v vseh situacijah;

  • nauči se veslati in rokovati z vesli po povelju;

  • nauči se manevriranja s čolnom s pomočjo krmila in vesel;

  • zna krmariti ter voditi privez čolna;

  • pozna in zna v praksi opraviti osnovne manevre izogibanja oziroma preprečevanja trčenja na morju;

    		•

    Razvijanje čuta za sodelovanje in pomoči, odgovornosti, kolektivnega dela ter zanesljivosti, poleg tega pa tudi razvijanje inovativnosti pri najrazličnejših manevrih.

    Uporaba šolskih čolnov ter lastne vrvi za učenje vozlov.

  • protipožarna varnost

    		•

  • zna izbrati in uporabiti različne tipe prenosnih gasilnih aparatov pri gašenju manjših požarov;

  •  pozna razporeditev protipožarne opreme na šoli;

  • zna uporabiti samostojni dihalni aparat ter ostalo osebno protipožarno opremo;

  • pozna in znajo brati najrazličnejše načrte;

  • pozna navodila in signalizacijo za pravilno ukrepanje v slučaju požara na ladji in drugod;

    		•

    Navajanje na stalno protipožarno pazljivost, odgovornost za pravilno ukrepanje in sodelovanje z ostalimi.

    Del praktičnih vaj se izvaja na posebnem gasilskem poligonu.

  • strokovna ekskurzija

    		•

  • ogled ladje, gasilske postaje;

    		•     


    3. letnik

    INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    Navtika (35 ur)

    Dijak

    Dijak

    		  

    Elektronska navigacija

     

     

     

  • radar

  • teorija radarja, osnovni deli in princip delovanja

  • radarski zasloni

  • radarski svetilniki

  • radarsko plotiranje– vektorski trikotnik hitrosti

  • avtomatično radarsko plotiranje – CAS in ARPA radarji

  • Opiše napravo, razloži in prikaže postopek uporabe in stopnjo točnosti;

  • razloži pomen posameznih radarskih kontrol in pokaže način njihove nastavitve;

  • razloži pomen in opiše način prikaza slike v stabiliziranem in nestabiliziranem načinu (mode);

  • razlikuje in spreminja sliko pravega in relativnega prikazovanja v » head up », » course up » in » north up » zaslonu;

  • pozna in uporablja metode radarskega plotiranja na diagramu;

  • računa Kp, Vp, Kr, Vr, CPA, TCPA, AP, APT, Kizo, Vizo na radarskem diagramu;

  • praktično predstavi vse možnosti in omejitve avtomatičnega plotiranja;

  • uporablja metode dela na ARPA radarju oziroma ARPA radarskem simulatorju;

    • Razvije pravilen odnos in odpravi občutek strahu pred uporabo elektronskih naprav in pripomočkov.

    Vaje: rešuje naloge na diagramih za radarsko plotiranje.

    Na radarskem simulatorju uporablja postopek priprave radarja za delovanje, nastavljanje slike v različnih pogojih zunanjih vplivov, izbira nastavitev zaslona na pravo in relativno sliko ter rabe stabilizirane in nestabilizirane slike.

    Postavlja varnostne pogoje za opozarjanje (alarme), izbira in sledi objektom, bere njihove podatke, simulira postopke manevra za preprečevanje nevarnih bližin in izvede manever izogibanja.

    Podatke, ki jih dobi z ročnim plotiranjem, primerja s podatki, ki jih dobi z ARPA radarja.

    Astronomija za potrebe navigacije

     

     

     

  • opis nebesne sfere za opazovalca na Zemlji

  • pozna značilnosti posameznih elementov nebesne sfere;

  • zna skicirati model nebesne sfere z vsemi bistvenimi elementi, kot jo vidi opazovalec kjerkoli na Zemlji;

  • pojmovno in terminološko obrazloži skico;

    • Spozna slikovitost in uporabno vrednost astronomije.

    Vaje: v svetovnem informacijskem spletu poišče in se seznanja z vsebinami astronomskih strežnikov.

  • astronomija v zgodovini človeštva

  • geocentrični in heliocentrični sistem sveta (Hiparh, Ptolomej, Kopernik, Kepler, Newton)

  • ugotavlja vpliv novih idej na družbena dogajanja;

  • pozna osnove obeh sistemov in avtorstvo posameznih idej po kronološkem vrstnem redu,

    • Ugotovi relativnost poznavanja astronomije, ki je osnovana predvsem na predvidevanjih, ki so bolj ali manj natančno predstavljeni z matematičnimi izračuni.

    Vaje: na primernem simulatorju si ogleda prikaz obeh svetovnih nazorov.

    V svetovnem informacijskem spletu poišče in se seznani s podatki, osebami, ki so ustvarjale razne teorije nastanka in razvoja vesolja, gibanje nebesnih teles.

    Sferna trigonometrija – specifično poglavje matematike

     

     

     

  • sferni navtični trikotnik

  • na podlagi podatkov zna skicirati navtični sferni trikotnik in ga potem tudi idejno reši;

  • uporablja Nappierovo pravilo za reševanje pravokotnih in kvadratnih sfernih trikotnikov;

  • rešuje naloge s konkretnimi podatki;

    		•  

    Vaje: rešuje matematične naloge sferne geometrije.

    Rešuje numerične naloge sferne geometrije z uporabo namenskih tablic, žepnega računalnika in posebnih programskih orodij za osebni računalnik.

    Nebesni koordinatni sistemi

     

     

     

  • koordinate in načini njihovega določanja oziroma merjenja

  • sferni navtični trikotnik

  • obvlada nebesne koordinatne sisteme, tako da skicira modele sistema skupaj s približnim včrtavanjem danih koordinat nebesnega telesa za katerikoli položaj opazovalca;

  • prikaže način štetja koordinat ter definira nabor možnih koordinat;

  • obrazloži in prikaže načine določanja oziroma merjenja koordinat;

  • prikaže, kako se uporabljajo posamezni koordinatni sistemi v navigacijski praksi;

  • s skico prikaže navtični sferni trikotnik ter obvlada označevanje trikotnika;

    		•  

    Vaje: na simulatorju nebesne (planetarium) sfere odkriva koordinatne sisteme, telesa sončnega sistema, ozvezdja in posamezne navigacijske zvezde. Za posamezna nebesna telesa bere podatke, ki so na razpolago v orodju, dodatne podatke poišče v bogatih zbirkah astronomskih strežnikov v svetovnem informacijskem spletu.

    Navidezno dnevno in letno spreminjanje nebesne sfere

     

     

     

  • pojavi prehoda nebesnih teles skozi pomembne točke in ravnine na nebesni sferi

  • planeti, Mesec in ostali člani sončnega sistema

  • obrazloži in prikaže precesijo ter posledice precesije glede spreminjanja koordinat nebesnih teles, pri tem je dovolj, da spreminjanje dokaže s skico;

  • obrazloži pojem letne paralakse kot posledico gibanja Zemlje okoli Sonca oziroma, kako se z letno paralakso lahko dokaže gibanje Zemlje okoli Sonca;

  • obrazloži, kako z znano paralakso zvezde določimo oddaljenost zvezde od Zemlje;

  • obrazloži pojem aberacije ter oceni njen vpliv na navtične meritve;

    		•  

    Vaje: na simulatorju nebesne (planetarium) sfere odkriva koordinatne sisteme, telesa sončnega sistema, ozvezdja in posamezne navigacijske zvezde.

    Opazuje in razlaga gibanje nebesnih teles.

    Zvezde kot objekti za določanje položaja opazovalca

     

     

     

  • tehnika identificiranja za navigacijo zanimivih zvezd, relativna velikost zvezd

  • identificira zvezde na podlagi zvezdnih slik in koordinat opazovalca;

  • predstavi tudi druge načine identifikacije v navigacijski praksi;

  • obrazloži pojem relativne velikosti zvezd;

    		•  

    Vaje: na simulatorju nebesne (planetarium) sfere odkriva koordinate teles sončnega sistema, ozvezdij in posameznih navigacijskih zvezd. Za posamezna nebesna telesa bere podatke, ki so na razpolago v orodju, dodatne podatke poišče v bogatih zbirkah astronomskih strežnikov v svetovnem informacijskem spletu.

    Osnove praktične navigacije

     

     

     

  • vrste položajnih krožnic

  • določanje zbirnega in izbranega položaja za določitev položajnega radija

  • metoda Marq de Saint Hilaire

  • Postopki računanja elementov za načrtovanje položajne premice na merkatorjevo pomorsko karto

  • račun geografske širine ali dolžine točke na položajni premici ter azimuta do podzvezdne točke

  • tabelarično (navtične tablice – za reševanje osnovnega sfernega trikotnika – Simovič; dveh pravokotnih trikotnikov – Čumbelič; treh pravokotnih trikotnikov – Kotlarič); z uporabo žepnih računalnikov in PC

  • zna določiti koordinati podzvezdne točke in dobiti radij položajne krožnice;

  • zna obrazložiti razloge izrazitih primerjalnih prednosti metode Marq de Saint Hilaire;

  • zna računati elementa položajne premice;

  • s pomočjo skice nebesne sfere, ki prikazuje navtični sferni trikotnik (oziroma več sfernih trikotnikov); izbere primerne obrazce za računanje potrebnih elementov;

  • določa, izmeri in računa spremenljivke, ki so v obrazcih;

  • obrazloži in kvalitativno oceni primerjalne prednosti posameznih vrst navtičnih tablic;

  • računa elemente z žepnim in osebnim računalnikom (neposredno ali s programi);

    		•  

    Vaje: rešuje naloge določanja astronomskega položaja z metodo Marc de Saint Hilaire in naloge identifikacije zvezd. Naloge rešuje z uporabo posebnih tablic, žepnega računalnika ter z uporabo programskih orodij na osebnem računalniku.

    Astronomski položaj riše na mrežo merkatorjeve karte in na diagram.

    Merski instrumenti astronomske navigacije

     

     

     

  • sekstant; opis, fizikalne osnove merjenja, spremenljive in stalne napake sekstanta, odkrivanje, odpravljanje in upoštevanje napak (ekscentričnost paralaksa, planparalelnost stekel in zrcal, indeksna napaka, nastavljanje daljnogleda)

  • naprave za merjenje azimutov nebesnih teles

  • uporablja in opravlja meritve s sekstantom;

  • določa stalne in spremenljive napake sekstanta, zna odkriti, določiti, odpraviti oziroma upoštevati napake;

  • zna opisati naprave in oceniti dosegljivo točnost merjenja v odvisnosti od merske naprave;

    		•  

    Vaje: rokuje s sekstantom ter opisuje njegove sestavne dele, določa in popravlja napake. Opravlja meritve horizontalnih kotov obalnih objektov ter višine nebesnih teles.

    Neodvisne spremenljivke v navtičnih računih, določanje njihovih vrednosti, merjenje in popravljanje izmerjenih količin

     

     

     

  • vsebina in uporaba navtičnih letnikov

  • višina nebesnih teles, dnevna paralaksa, astronomska refrakcija, navidezni radius Sonca, Meseca, planetov, depresija, popravljanje izmerjene višine

  • merjenje azimutov nebesnih teles, dosegljiva in potrebna natančnost merjenja azimutov

  • meri čas za navigacijske namene;

  • zna uporablja navtični letnik, določa časovne kote, deklinacije nebesnih teles, trenutke vzhoda, zahoda, prehoda skozi meridian opazovalca, vrednost dnevne horizontske paralakse ter navideznega radija za Sonce, Mesec in planete;

  • določa in računa: dnevno paralakso, astronomsko refrakcijo, navidezni radius, depresijo ter določa vrednosti popravkov;

  • izvaja meritve višine nebesnih teles, uporablja postopke, ki v čimvečji meri preprečijo objektivne in subjektivne napake, ter praktično popravlja izmerjeno višino;

  • meri azimute nebesnih teles ter ocenjuje dosegljivo natančnost meritev;

    		•  

    Vaje: uporablja navtični letnik (almanah), računa čase, koordinate nebesnih teles.

    Popravlja izmerjene vrednosti višine navigacijskih nebesnih teles.

    Nauk o času

     

     

     

  • obrazložitev pojma čas, problem merjenja in pomen časa v navigacijski praksi, vrste časov glede na temeljno opredelitev o začetku štetja, pravi in srednji sončni čas, zvezdni čas, mestni, univerzalni ali grinviški čas, conski čas, prehajanje z ene na druge vrste, časovna enačba

  • postopek merjenja časa za navigacijske namene, dosegljiva in potrebna natančnost merjenja časa

  • kronometer – glavne značilnosti, stanje in hod kronometra ter njuno določanje

  • opazuje naravne periodične pojave (vrtenje in gibanje Zemlje okoli Sonca) in definira časovne enote;

  • zazna in napove naravne pojave, ki služijo kot začetek štetja časovnih obdobij;

  • pretvarja čas določene vrste v druge vrste;

  • določa vrednost časovne enačbe s pomočjo navtičnega letnika;

  • rokuje s kronometrom ter določa stanje in hod kronometra s potrebno natančnostjo s poslušanjem časovnega signala;

    		•  

    Vaje: merjenje časa, določanje stanja kronometra z rabo radionavigacijskih postaj točnega časa (na radijski postaji poišče postajo, ki oddaja časovni signal).

    Popravlja izmerjene vrednosti časa in računa stanje ter hod kronometra.

    Praktična astronomska navigacija

     

     

     

  • določanje geografske širine opazovalca na podlagi kulminacijske višine Sonca in višine polarnice

  • določanje deviacije kompasa v kateremkoli trenutku in v trenutku vzhoda ali zahoda Sonca

  • določanje položaja ladje s pomočjo dveh ali več nebesnih teles na klasičen način (z risanjem položajnic na pomorsko karto), neposredne metode računanja položaja opazovalca, istočasne meritve in meritve v časovnem presledku, problem velikih višin, merske in druge napake ter vpliv na končne rezultate, praktični napotki za zmanjšanje vpliva vedno prisotnih merskih napak

  • posebnosti astronomske navigacijske prakse, nove možnosti pri računanju elementov položajnic oziroma položaja, ki jih nudijo kalkulatorji in osebni računalniki

  • opravlja meritve kulminacijske in meridianske višine in ocenjuje vpliv uporabe kulminacijske višine namesto meridianske na točnost metode;

  • določa geografsko širino s kulminacijsko višino;

  • opazuje zvezdno nebo ter razpozna posamezna značilna ozvezdja in navigacijske zvezde;

  • zna določita geografsko širino opazovalca s pomočjo polarnice;

  • računa deviacijo kompasa s pomočjo merjenja kompasnega azimuta nebesnih teles, računa vzhod in zahod Sonca ter azimut z amplitudo za določanje deviacije;

  • računsko in grafično pretvarja meritve na isti trenutek;

  • praktično določa položaj ladje na podlagi astronomskih opazovanj;

  • zazna možne napake, razlikuje slučajne in sistematične napake, grafično odpravlja vpliv napak;

  • izbira posebno ugodne in neugodne situacije za določanje položaja ladje;

  • uporablja žepni računalnik in osebni računalnik za računanje elementov položajnic astronomske navigacije;

    		•  

    Vaje: računanje in risanje astronomskega položaja, geometrična predstavitev površine položaja in grafična odprava napak.

    Računanje deviacije kompasov z meritvijo azimutov nebesnih teles.

    Pomorstvo (35 ur)

     

     

     

  • modelarstvo, orodje za ročno modeliranje

  • se usposobi za uporabo pribora in orodja za modeliranje s stekloplastiko in kovino;

  • seznani se z varnostnimi ukrepi, zaščitnimi sredstvi in organiziranosti dela;

    • Razvijejo ročne spretnosti in pozitiven odnos do poznavanja delovnih postopkov, orodij in materialov.

    Vaje se izvajajo v opremljeni delavnici v skupini, ki jo določajo normativi za praktični pouk.

  • izdelava ladijskih modelov iz stekloplastike in kovinoplastike

  • izdeluje ladijske modele v zmanjšanem merilu z metodo sestavnih delov;

    • Spoznavajo različne vrste in oblike modernih ladij.

    Vaje se izvajajo v opremljeni delavnici v skupini, ki jo določajo normativi za praktični pouk.

    Vsi izdelki morajo imeti didaktično vrednost. Modeli iz stekloplastike morajo imeti označene vse linije in stične površine.

  • izdelava makete ladijskih modelov

  • izdeluje preseke posameznih ladijskih sekcij v narisu, stranskem risu ali tlorisu;

    • Spoznavajo konstrukcijske oblike ladijskega trupa.

    Vaje se izvajajo v opremljeni delavnici. Izdelki morajo imeti didaktično vrednost. Prikazovati morajo vse najmanjše elemente ladijske konstrukcije v izbranem preseku.

  • pomorska komunikacija

  • zna praktično komunicirati s signalnimi in semaforskimi zastavicami, heliografom, pirotehničnimi sredstvi in radijsko postajo;

    • Razvijanje čuta za odgovornost, natančnost in strokovnost

    Del vaj se izvaja v učilnici, del v jadralnem klubu (drog za zastave), del pa na obali.

  • reševanje in preživetje

  • zna uporabiti osebna sredstva za reševanje in preživetje na morju;

  • opravi vaje reševanja in preživetja na morju;

  • nauči se pomagati ponesrečencem na morju;

  • zna uporabiti pirotehnična sredstva ter ostale načine komuniciranja v primeru sile;

    • Razvijanje čuta in volje do življenja in preživetja tudi v najtežjih situacijah na morju. Razvijanje solidarnosti, kolektivnega dela, strpnosti in pomoči na morju.

    Izvajanje tega dela pouka poteka na morju, šolskem čolnu, pnevmatskem splavu in v čolnarni.

  • strokovna ekskurzija

  • ogled ladje;

    		•    

    Tehnika pomorske službe (35 ur)

     

     

     

  • pisalni stroj in njegovi deli; funkcija delov

  • spozna dele pisalnega stroja, razporeditev tipk na različnih tipkovnicah, vrste in velikosti pisalnih strojev;

    • Spoznajo, da tudi v dobi elektronike in rabe računalnika ima pisalni stroj še vedno neprecenljivo vrednost in široke možnosti rabe, predvsem v praksi na morju.

    Izvaja vaje postavljanja rok, drža telesa, vstavljanje in poravnavanje papirja, vlaganje kopij.

  • prijemne črke

  • spozna razporeditev črk, številk in znakov;

    • Oblikujejo si čut za estetski videz izpisov.

    Vaje pisanja besed in vaje stavkov.

  • pravila pri pisanju

  • spozna pravila, ki veljajo pri vseh vrst pisanja;

    		•  

    Vaje pisanja z rabo ločil in znakov, vstavljanje presledkov med besedami, po ločilih, zamik besedila, označbe odstavkov, oštevilčevanje ipd.

  • pisanje besedila na črtan papir

  • urjenje pisanja s poravnavo;

    		•  

    Vaje pisanja na črtan papir z zamiki.

  • risanje črt

  • spozna način risanja s pisalnim strojem;

    		•  

    Vaje risanja vodoravnih in navpičnih črt–polne črte, prekinjene črte in črte z zamikom.

  • uporaba tabulatorja

  • spozna način uporabe tabulatorja;

    		•  

    Vaje tipkanja tabel, oblikovanje tabel.

  • pisanje znakov

  • spozna način pisanja matematičnih znakov +, ­, :, x in =;

  • naglasna znamenja – mrtva tipka, . ., Č, ž, ´`;

  • premaknjeni znaki – stopinja °, opuščaj –, kemične enačbe-spuščene in dvignjene znake;

  • sestavljene znake – $, Æ, procent %, promil °/°°;

  • rimske številke–I. II, III, VI, X, L, C itd.;

    § razprti tisk– enojno, dvojno;

  • poudarjena besedila–podčrtavanje, VELIKE, male in razprte črke, centriranje-poravnava, barvni trak;centriranje pisanja v sredino lista;

    		•  

    Vaje pisanja samo znakov, kombinacije črk, številk in znakov ter v stavkih.

  • oblike pisanja

  • spoznajo moderno in klasično obliko pisanja;

    		•  

    Vaje pisanja pisem z modernim in klasičnim videzom.

  • formati papirja in kuverte

  • spoznajo formate papirja: A4, 2/3 A4 ali veliki memorandum, A5 in A6, formate kuvert in nalepk;

    		•  

    Vaje pisanja na različne vrste papirja, kuverte, nalepke ipd.

  • poslovno dopisovanje

  • spoznajo razne vrste dopisov v poslovnem dopisovanju, prijavi upravno-pravnim organom;

    • Spoznajo, da je oblika dopisa zelo pomembna pri poslovanju in komuniciranju med ljudmi.

    Vaje pisanja raznih dopisov, vabil, obvestil, opravičil, osebnih sporočil idr.

  • ladijska administracija

  • zna voditi celotno dokumentacijo o ladijski ambulanti, vključno z zdravstvenim dnevnikom, bolniški stalež, evidenco veljavnosti cepljenj ter dokumentacijo za zdravstvenosanitarne organe v lukah;

    • Razvije čut za sistematičnost in natančno vodenje podatkov, dejstev in osebnih zaupnih podatkov.

    Uporablja ladijski in zdravstveni dnevni, formular zdravstvene izjave, formularje popisa cepljen, mesečna poročila o nezgodah in bolezni članov posadke, izdela popis vseh zalog v ladijski ambulanti.

  • prihod in odhod ladje v pristanišče oziroma iz pristanišča

  • izdelajo dokumente, ki so zahtevani pri postopku prostega prometa, dokumente, ki jih zahtevajo organi nadzora varnosti plovbe, listine za prehod državne meje, listine in popisi za carinski, sanitarni, veterinarski in fitopatološki nadzor;

  • izdelajo vloge in sporočila za dejavnosti in dela, ki so v pristaniščih prepovedane, pogojno dovoljene in dovoljene;

    • Razvijejo si osebno in poklicno odgovornost za dejanja, ki jih opravljajo ter s tem pomen, ki ga ima administrativno vodenje dokumentacije o vseh dogodkih na ladji.

    Izdelujejo dopise, izpolnjujejo formularje in preglednice, ki jih mora ladja predati upravnim organom v pristaniščih.

    Izpolnjevanje formularjev in listin izvajajo s pisalnim strojem, na računalnikih z uporabo urejevalnikov teksta ter z uporabo posebnih orodij, ki so namenjeni ladijski administraciji ter vključujejo tudi takšen modul.

    Ladijsko zdravstvo (17 ur)

     

     

     

  • prepozna vrste poškodb, odloči postopek nudenja prve pomoči in nudi prvo pomoč

  • sposoben mora biti da pravilno presodi in izvede:

  • pravilno postavitev ponesrečenca,

  • uporabi tehnike za ponovno oživljanje,

  • nadzira krvavitve,

  • uporabi ustrezne ukrepe za osnovno obvladovanje šoka,

  • uporabi ustrezne ukrepe v primeru opeklin in oparin ter nesreč, ki jih povzroči električni tok,

  • reševanje in transportiranje ponesrečencev,

  • improvizira povoje in uporabi potrebščine iz pribora za prvo pomoč;

    • Razvije si sposobnost pravilnega in hitrega nudenja prve pomoči.

    Vaje za dejavnosti opredeljene v formativnih ciljih od 1 do6.

    Vsak dijak bo med praktičnim poukom vsaj enkrat izvedel dejavnost.

  • usposobljen je za nudenje takojšnje prve pomoči v primeru nesreče ali bolezni na ladji

  • pozna in uporablja pribor za prvo pomoč;

  • pozna nevarnosti zastrupitve na ladji;

  • zna uporabljati različne priročnike, ki vsebujejo navodila za prvo pomoč pri nesrečah z nevarnim tovorom ter navodila, ki jih posredujejo naročniki prevoza nevarnega tovora;

  • zna opraviti pregled ponesrečenca ali pacienta;

  • spozna in pravilno ukrepa ob poškodbah hrbtenice;

  • pozna in pravilno ukrepa pri opeklinah, oparinah in omrzlinah;

  • spozna in oskrbi mrzle zlome, izpahe in mišične poškodbe;

  • razpozna in ukrepa ob srčnem zastoju;

  • zna nuditi prvo pomoč ter izvajati oživljanje utopljenca;

  • razpozna zadušitev ter nudi prvo pomoč in izvaja oživljanje;

    • Razvije si osebno odgovornost za skrbno in higiensko neoporečno hrambo pribora za prvo pomoč, medicinskih inštrumentov in pripomočkov. Zaveda se velikega pomena strokovne usposobljenosti za nudenje pomoči v izjemnih razmerah, ki vladajo na ladji.

    Vsak dijak bo med praktičnim poukom vsaj enkrat izvedel dejavnosti naštete v formativnih ciljih od 3 do 9.

  • farmakologija

  • pozna zdravila, ki jih ima v ladijski lekarni:

  • vrste zdravil,

  • uporabo zdravil – indikacije,

  • stranske učinke zdravil–kontraindikacije,

  • testiranje alergije do nekaterih zdravil,

  • doziranje zdravil,

  • trajanje uporabe zdravil in

  • veljavnost ter zamenjava dotrajanih zdravil;

    • Zaveda se odgovornosti odločitve o uporabi določenega zdravila in je pripravljen na možne posledice ter ukrepe za odpravo le-the.

    Obisk zdravstvenega doma in pogovor z zdravnikom.

  • sterilizacija

  • zna uporabljati in izvesti sterilizacijo inštrumentov in pripomočkov v ladijski lekarni;

    • Zaveda se posledic morebitnega neupoštevanja pravil antisepse in asepse pri oskrbi bolnika ali poškodovanca.

    Obisk zdravstvenega doma in ogled postopka sterilizacije.

  • usposobljenost za medicinsko oskrbo in zdravstveno nego bolnih in poškodovanih oseb med bivanjem na ladji

  • sposoben je oskrbovati in negovati rešene, poškodovane in bolne osebe po nudenju prve pomoči za:

  • poškodbe glave in hrbtenice;

  • poškodbe ušesa, nosu, grla in oči;

  • poškodbe z zunanjo in notranjo krvavitvijo;

  • opekline, oparine in ozebline;

  • zlome, izpahe in mišične poškodbe;

  • rane, zdravljenje ran in infekcij;

  • lajšanje bolečin;

  • poznavanje tehnike šivanja in pripenjanja, mrzli šiv;

  • pomoč pri akutnih trebušnih stanjih;

  • izvedba manjših operativnih posegov ter obvezovanje in prevezovanje;

    • Pozna splošna načela negovanja ponesrečenca in oskrbovanca in je sposoben izvajati primerno zdravstveno nego. Pri tem mora imeti razvit čut za obveznost stalne prisotnosti, obiskovanja, nudenja pomoči, čustvene podpore, pomirjujočega pomirljivega delovanja in pozitivnega vpliva na osebo. Zaveda se sodelovanja bolnika pri pripravi načrta zdravstvene nege, če je bolnik pri zavesti (privolitev in soglasje) in če s tem ni kršena predpisana procedura.

    Vsak dijak bo med praktičnim poukom vsaj enkrat izvedel dejavnosti, naštete v formativnih ciljih od 1 do 8.

  • preprečevanje širjenja bolezni in oskrba obolelih

  • pozna postopke razkuževanja, dezinsekcije in deratizacije;

  • pozna nalezljive bolezni, za katere je potrebno predhodno preventivno cepljenje, veljavnost in obnovitev cepljenj;

  • razume potrebo izolacije oseb, ki obolijo za nalezljivo boleznijo in je sposoben izvajati karantensko oskrbo obolelih;

    • Zaveda se odgovornosti za dosledno izvajanje segregacije, izolacije in karantene, kadar je to potrebno zaradi zaščite posadke pred širjenjem nalezljivih bolezni. Pri samozaščitnem ravnanju zna presoditi mejo tveganja zase in za obolelega člana posadke.

    Ogled postopka razkuževanja medicinskih pripomočkov.

    Meteorologija (18 ur)

     

     

     

  • svetovna meteorološka služba

  • seznanja se z vlogo svetovne meteorološke službe;

    • S spoznanjem področja najširšega mednarodnega sodelovanja si razvije čut odgovornosti in obveznosti izvajanja meteoroloških opazovanj na morju.

    Vaje: v ustreznih knjigah, publikacijah in v svetovnem informacijskem spletu poišče aktualne podatke o svetovni meteorološki službi.

  • predpisani instrumenti ladijske meteorološke opazovalnice, tehnika merjenja in določanja meteoroloških elementov za ladijski meteorološki dnevnik

  • Uporablja in opravlja meritve z meteorološkimi inštrumenti:

  • termometer, termograf,

  • barometer, barograf,

  • higrometer, higrograf,

  • ombrometer in ombrograf,

  • vetrokaz;

  • elektronske senzorje za zgornje inštrumente,

  • uporablja zbrane podatke iz šolske avtomatske vremenske postaje;

  • uporablja podatke lokalnih meteoroloških postaj Hidrometeorološkega zavoda;

  • izdeluje lokalna sporočila o stanju vremena na osnovi pridobljenih podatkov s šolske in lokalnih meteoroloških postaj Hidrometeoroškega zavoda;

  • uporablja postopke merjenja (ocenjevanja) oblačnosti, vidljivosti, stanje morja, višine in dolžine morskih valov, razlikuje vrste oblakov, višine oblakov, jakost in smer vetra;

  • opazovane podatke vpisuje v meteorološki dnevnik (šifrirano) in delovni zvezek (v prostem tekstu-opis);

    • Razvije si natančnost opazovanja in merjenja.

    Ogled inštrumentov.

    Opravlja meritve in opazovanja na meteorološki opazovalnici.

  • pojavi v atmosferi

  • opazuje in opisuje atmosferske pojave:

  • zvočne,

  • električne,

  • optične pojave,

  • padavine;

    		•  

    Vaje: dnevno zapisuje v delovni zvezek posebnosti vremenskih pojavov, ki se opažajo v atmosferi (halo, obroči, mavrica, padavine ob lepem in/ali slabem vremenu.

  • zračne mase, fronte, frontne površine, cikloni, anticikloni, vreme v ciklonih in anticiklonih, gibanje ciklonov, veter v ciklonih in anticiklonih, tropski cikloni in nevihte, območja nastanka in razvoja ciklonov in tropskih ciklonov

  • na osnovi opazovanih podatkov in pridobljenih podatkov iz drugih virov oceni vrsto in izvor zračne mase, ki ga obkroža. primerja in ocenjuje lastnosti opazovane zračne mase s podatki, ki jih je pridobil pri teoretični obravnavi;

  • na podlagi podatkov iz barograma ugotavlja, katero barično polje ga obkroža, in opazuje spremembe, ki se dogajajo;

  • iz pridobljenih podatkov s termografa ugotavlja, kdaj in katera fronta je prešla opazovalnico. opazuje in primerja opazovanja s teoretičnimi vsebinami o frontah;

    		•  

    Vaje: opravlja opazovanja na meteorološki opazovalnici, bere vremenske karte, ki jih poišče na svetovnem informacijskem spletu oziroma tiste, ki jih priskrbi šola, in izdela primerjave lastnih opazovanj s pridobljenimi podatki.

  • veter

  • iz klimatskih, meteoroloških in pilotskih kart razbere planetarne vetrove (področja tišin, pasati, monsuni, zahodni vetrovi in polarni vzhodni vetrovi) in lokalne vetrove;

    		•  

    Vaje: iz pilotskih kart ter drugih strokovnih publikacij bere in razlaga elemente vetrov.

    Meteorologija in navigacijska praksa

     

     

     

  • vremenske napovedi, načini posredovanja vremenske napovedi ladjam med plovbo, uporaba napovedi in meteoroloških kart dolgoročnega in kratkoročnega značaja, plovba v megli, v območjih leda, tropskih ciklonov

  • zna poiskati vremenske karte, jih razložiti ter prikazati metode vodenja plovbe v posameznih območjih;

  • bere razne vrste meteoroloških poročil, ki so dostopne ladji;

    		•  

    Vaje: Izdela pisne razlage podatkov, ki jih prebere iz vremenskih kart, pridobljenih iz svetovnega informacijskega spleta, preko obalnih radijskih postaj v govorni ali pisni obliki.

  • približno napovedovanje vremenskih razmer na podlagi ladijskih opazovanj

  • bere, razlaga in primerja prognostične karte;

  • izdela okvirno prognozo na osnovi lastnih opazovanj omejenega števila podatkov;

    		•  

    Vaje:

    opazuje spremembe vremena, podatke vpisuje v ladijski meteorološki dnevnik z uporabo ladijskega meteorološkega ključa FM13DSHIP.

    Na podlagi lastnih podatkov, podatkov o trenutnem vremenu in prognozi, ki jo dobi od meteoroloških centrov, izdela lastno prognozo vremena. Z opazovanjem sprememb vremena v nadaljnjih dnevih, preverja in analizira lastni izdelek.

    Izdelke dnevno objavljajo dežurne skupine dijakov (glej opombo)

  • led na morju

    		•

  • iz pilotskih in vremenskih kart bere podatke ter območja, ki so nevarna zaradi ledu na morju;

  • nevarnosti vključujejo območja, ki so nevarna zaradi plavajočega leda, ledena polja in nabiranja leda na ladijski konstrukciji in opremi;

    		•   

    Vaje: branje pilotskih kart in drugih virov informacij o ledu.

  • tropski cikloni

    		•

  • iz pilotskih kart, priročnikov za plovbo in statističnih podatkov identificira nevarna območja zaradi tropskih ciklonov;

  • iz dosegljivih virov pridobiva podatke o preteklih in sedanjih tropskih ciklonov;

  • s pomočjo manevrskih diagramov in podatkov, ki jih pridobi iz virov se izogiba tropskim ciklonom. nalogo rešuje neposredno na pridobljeni karti in na manevrskem diagramu;

  • na karti označi možne položaje ladje in opiše stanje in spremembe vremena;

    		•   

    Vaje: na oceanskih vremenskih kartah območij kjer se pojavljajo tropski cikloni, načrtuje plovbo za različne smeri ter pri tem upošteva trenutno in prognozirano vreme.

    Enake vaje izvaja na simuliranih ciklonih, ki so dosegljivi v lastni bazi podatkov.

  • meteorološka navigacija

    		•

  • rešuje naloge meteorološkega vodenja ladje z uporabo svetovanja posebnih svetovalnih centrov. Vaje izvaja na samostojnem orodju Oceanrouts;

    		•   

    Vaje: iz ustreznih publikacij poišče radijske postaje in ustanove, ki ponujajo tovrstne usluge. Z uporabo sprejema vremenska poročila, obvestila in opozorila od obalnih postaj s SSB sprejemnikom, ki je povezan z računalnikom, ter programsko opremo WeatherLink ali Weather Fax ali s posredovanjem simulatorja.

    Morja in oceani

     

     

     

  • merjenje temperature morja

    		•

  • opiše in našteje naprave za merjenje temperature in gostote morske vode;

  • opravlja meritve, prebrane vrednosti popravlja, pretvarja in jih uporablja kot pomemben podatek pri drugih izračunih (spremembe gostote, širjenje zvoka itd.);

    		•

    Spoznava vpliv sprememb temperature in slanosti gostote na varnost plovbe.

    Vaje: opravlja meritve temperature in gostote morja, ugotavlja prisotnost onesnaževalcev morja.

    Valovanje

     

     

     

  • vrste in opazovanje valov

    		•

  • opazuje prisotnost valov, razlikuje vrste valov (plimni in vetrovni valovi, seše, ladijski in seizmični valovi);

  • podatke opazovanja valov vpisuje v meteorološki dnevnik;

    		•   

    Vaje: opazuje morje v različnih stanjih valovanja, svoje ugotovitve vpisuje v ladijski meteorološki dnevnik.

    Plimovanje, nihanje morske gladine, morski tokovi

     

     

     

  • uporaba tablic za izračunavanje nihanja vodne gladine

    		•

  • računa čase in višine voda za glavne in stranska pristanišča, višino vode ob izbranem času, čas, ko voda doseže izbrano višino, in reducira izmerjeno globino na globino karte;

  • računa višine voda s pomočjo računalnika in ustreznim programom;

    		•   

    Vaje: rešuje naloge računanja višine vode s pomočjo tablic in s posebnimi orodji na računalniku.

  • morski tokovi - element premagovanja velikih oddaljenosti, glavni vir globalnega onesnaženja vseh morij

    		•

  • iz pilotskih kart bere podatke in razloži nastanek stalnih, sezonskih in plimnih morskih tokov, s tablicami računa smer in hitrost toka za izbrani geografski položaj;

    		•   

    Vaje: rešuje naloge izračuna elementov tokov s pomočjo tablic in s posebnimi orodji na računalniku.

    4. letnik

    INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    Navtika (70 ur)

    Dijak

    Dijak

    		  

  • praktična plovba po ortodromi

    		•

  • računa začetni ortodromski kurz, ortodromsko oddaljenost, vrh ortodrome, medtočke ortodrome, mešano plovbo ter posebne primere plovbe po ortodromi, to je plovba po Ekvatorju, meridianu in vzporedniku;

  • rešuje ortodromske naloge z grafično metodo;

  • rešuje ortodromske naloge s tablicami;

  • rešuje ortodromske naloge s kalkulatorjem in računalnikom, ki je opremljen s posebnimi programskimi orodji za reševanje ortodromske plovbe;

  • izdela primerjavo plovbe po loksodromi in ortodromi;

  • razlikuje plovbo po ortodromi po morju in v zraku na izbrani nadmorski višini;

    		•   

    Grafično rešuje plovbo po ortodromi na gnomonski in merkatorjevi karti.

    Računsko rešuje plovbo po ortodromi z uporabo tablic za reševanje sfernega navtičnega trikotnika.

    Računsko rešuje naloge z uporabo žepnega računalnika.

    Nalogo plovbe po ortodromi rešuje z posebnimi orodji na osebnem računalniku.

    Radiogoniometer in radijski svetilniki

    		      

  • osnove radionavigacije – nihajni krog (zaprti in odprti nihajni krog), širjenje EM valov v prostor (površinski in prostorski valovi), radijske sence in motnje (fading)

  • radijski svetilniki – krožni, usmerjeni in obračajoči radijski svetilniki

  • sprejem radijskih signalov z radijskimi goniometri, princip antene Bellini-Tossi, polavtomatični in avtomatični RG, RG na katodno cev

    		•

  • iz publikacij s popisom radionavigacijskih naprav poišče posamezne oddajnike in razbere podatke, ki so navedeni;

  • vzpostavlja povezave z radijskimi oddajniki, ki oddajajo radijske navigacijske signale;

  • podatke, ki jih je prebral v popisu primerja z informacijami, ki jih razbere iz povezave;

    		•   

    Vaje: seznanja se z rabo komunikacijskih naprav na GMDSS simulatorju ali podobnem, ki vsebuje module elektronskih navigacijskih sistemov.

    Z SSB radijskim sprejemnikom vzpostavi povezavo z radijski svetilniki.

    Radijska deviacija

     

     

     

  • ostale napake radijskih smeri – vpliv trupa ali antenski efekt, obalni efekt ali refrakcija, nočni efekt

  • polkonvergenca meridianov ali Givry napaka

    		•

  • računa napake radijske smeri;

  • ugotovi, da v nekaterih dnevnih obdobjih ni priporočljivo opravljati radio meritev, v publikaciji;

  • popis radionavigacijskih naprav poišče podatke o napakah in opozorilih;

    		•   

    Računa napako radio smeri z uporabo diagrama in tablice radijske deviacije.

    Računa napako odstopanja radijske smeri zaradi zamenjave radijske smeri z loksodromsko smerjo. Napako računa iz diagrama, s posebnimi tablicami ter z računsko metodo in uporabo žepnega računalnika.

    Hiperbolični radionavigacijski sistemi

     

     

     

  • hiperbola kot geometrično mesto položaja ladje

  • hiperbolično impulzni A in impulzno-fazni C sistem ter navigacijska sistema LORAN A, LORAN C

  • razni hiperbolični navigacijski sistem DECCA

    		•

  • razloži in poda geometrično definicijo hiperbole, zna narisati hiperbolo s podatki r1 in r2 ali s prirejenimi podatki t1 , (d1) in t2 (d2);

  • opiše funkcijske ukaze, ki jih koristijo LORAN, DECCA in OMEGA;

  • prebere položaj, ki ga posreduje navigacijski simulator in ga prenaša na navigacijsko karto (papirno in elektronsko);

  • položaj prebere v obliki geografske širine in dolžine, iz popisa radionavigacijskih naprav poišče ali obstajajo navodila o omejitvah take metode določanja položaja;

  • položaj prebere v obliki razlike mernih vrednosti, ročno izbira primerne pare oddajnikov, prebrane vrednosti popravlja in nariše na karto;

  • primerja položaja, ki sta določena z neposredno in posredno metodo;

    		•   

    Vaje: seznanja se z rabo komunikacijskih naprav na navigacijskem in GMDSS simulatorju ali podobnem, ki vsebuje module elektronskih navigacijskih naprav (LORAN, OMEGA).

    Satelitski navigacijski sistemi

     

     

     

  • daljinomerni (krožni) globalni satelitski navigacijski sistem GPS ali NAVSTAR

    		•

  • iz navigacijskega simulatorja prebere podatke, ki nam jih posreduje satelit, ter ugotavlja stopnjo natančnosti s primerjavo z drugimi metodami;

  • položaj vnaša ročno na papirno in elektronsko karto;

  • omogoči avtomatični vnos podatka na elektronsko karto;

    		•   

    Vaje: uporablja podatke s satelitskega navigatorja in jih primerja s podatki, ki jih pridobi na osnovi optičnega opazovanja.

    Rešuje ostale navigacijske naloge, ki jih vsebuje GPS navigator.

    Integrirani radionavigacijski sistem

     

     

     

  • osnove avtomatizacije navigacije

    		•

  • brska po zbirki navigacijskih informacij, ki jih posredujejo instalirani moduli navigacijskega simulatorja;

  • seznani se s podatki, ki so na razpolago na enem mestu, na bolj dovršenih sistemih kateri uvajajo avtomatično vodenje ladje;

    		•   

    Vaje: na navigacijskem simulatorju spoznava vsebino in število razpoložljivih podatkov.

    Pridobljene podatke dopolnjuje s podatki, ki jih pridobi na osnovi opazovanja in uporabe komunikacijskega simulatorja ali iz svetovnega informacijskega spleta (hidrometeorološki podatki).

    Nemagnetni kompasi

     

     

     

  • lastnosti vrtavke in njena aplikacija kot giroskop. Razne vrste girokompasov - Anschütz, Sperry in Arma-Brown

  • avtomatično krmarjenje - avtopilot

    		•

  • razloži osnovni princip delovanja giroskopa ter lastnost, da kaže smer severojužnice;

  • na maketi opiše girokompase Anschütz, Sperry in Arma-Brown;

  • računa deviacijo girokompasov;

  • predstavi postopek ugotavljanja in odprave napak;

  • opiše delovanje in uporabo avtomatičnega pilota ter prenos podatkov kurza drugim uporabnikom;

    		•   

    Vaje: na maketi (razstavljenem demonstracijskem žiro kompasu Sperry in Anschütz prikaže vse elemente, ki so pomembni za zagon, pospešitev umiritve prikazovanja, vnos korekcijskih parametrov, posodobitev prikaza na »hčerkah«.

    Računa deviacijo žiro kompasa.

    Med vajami na navigacijskem simulatorju uporablja ročno krmarjenje, preklop na avtomatično in krmarjenje v sili.

    Pomorstvo ( 70 ur )

     

     

     

    Ladijski komunikacijski sistemi

     

     

     

  • pomen in vrste radijskih komunikacij, ki so na voljo na ladji za povezavo z drugimi uporabniki (kopno, ladje, letala, vesoljska plovila):

  • VHF - radiotelefonija

  • RT - radiotelefonija

  • WT - radiotelegrafija

  • INMARSAT 1988

    		•

  • pozna vrste radijskih komunikacijskih sistemov, ki jih uporabljamo na ladjah;

  • zna določiti frekvenčna področja, ki jih uporabljamo za različne namene v VHF službi - nevarnost, varnost in nujnost;

  • pozna osnove radiotelefonije in frekvenco varnosti;

  • pozna osnove radiotelegrafije in frekvenco varnosti;

  • zna uporabiti napravo za generiranje avtoalarma v RT in RW;

  • pozna sisteme za radijsko komunikacijo v nevarnosti po GMDSS;

  • zna oddajati in sprejemati sporočila z DSC napravo;

    		•   

    Vaje: na GMDSS simulatorju se nauči in izvaja postopke posredovanja sporočil in dvostranske komunikacije.

  • ladijsko stražarjenje

    		•

  • zna praktično prevzeti, voditi in predati pomorsko stražo;

    		•

    Razvijanje odgovornosti, natančnosti in strokovnosti v času prevzema stražarjenja, straže in predaje straže.

    		  

  • reševanje in preživetje

    		•

  • glej 1. letnik, dijak v celoti obvlada formativne cilje;

    		•

    glej 1. letnik

    Glej 1. letnik

  • protipožarna varnost

    		•

  • glej 2. letnik, dijak v celoti obvlada formativne cilje;

    		•

    glej 2. letnik

    Glej 2. letnik

  • strokovne ekskurzije

    		•

  • ogled ladij, luke, ladjedelnice;

    		•   

    Se izvedejo v okviru interesnih dejavnosti.

    Varstvo pri delu in reševanje na morju (35 ur)

     

     

     

  • osebna in skupinska sredstva za varstvo pri delu

    		•

  • spozna, kako se v praksi uporabljajo sredstva za varstvo pri delu in se usposobi za ravnanje z njimi;

    		•

    Razvijanje čuta za osebno odgovornost, za pazljivo in skrbno ravnanje s sredstvi za varstvo pri delu.

    Praktične vaje izvajamo tako, da postanejo rutina, ne pa, da dijak ob nastopu kritične situacije šele razmišlja o možnem ukrepanju.

  • človek v morju

    		•

  • praktična izvedba simulirane situacije » človek v morju«: poučimo o pravilnih položajih na pomoč čakajočih ponesrečencev in o pravilnih manevrih reševanja ljudi iz vode; to tudi sami praktično preizkusijo;

    		•

    Razvijanje zavesti o nujnosti humanega ukrepanja – nudenja pomoči posamezniku ali ljudem v stiski.

    Glede na dane možnosti čim bolj prepričljivo simuliramo situacijo; dijaki sami preizkusijo vlogo na pomoč čakajočih.

  • zapuščanje ladje, vzdrževanje in uporaba opreme za reševanje

    		•

  • usposobimo za pravilno uporabo osebnih in skupinskih sredstev za reševanje in preživetje;

  • usposobimo za uporabo reševalne opreme vadimo za različne možne situacije;

    		•

    Razvijanje čuta za strokovno, zanesljivo in odgovorno ravnanje v zvezi z reševalno opremo ter pravilno ukrepanje za preživetje.

    Simulacija različnih situacij, napovedanih in nenapovedanih.

  • preživetje na morju in rešitev

    		•

  • temeljito seznanimo z različnimi načini in možnostmi za preživetje v primeru nesreče na morju (jih usposobimo za pravilno ravnanje);

    		•

    Dijaki spoznajo pomen fizične in psihične kondicije, ki sta potrebni pri ukrepanju za preživetje na morju (strah, panika, izčrpanost, ...).

    Simulacija različnih situacij, napovedanih in nenapovedanih.

    5. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    V posameznem ocenjevalnem obdobju se znanje preverja in ocenjuje:

  • pisno (poročila o opravljenih vajah),

  • ustno.

    Znanje dijakov in uspešnost praktičnega dela se preverja in ocenjuje v posameznem ocenjevalnem obdobju, oziroma v letniku, na več načinov. Končno oceno sestavljajo:

  • navtika - ocena vseh posameznih praktičnih in vaj na simulatorju je sestavni del ocene pri predmetu navtika;

  • pomorstvo - ocene praktičnih preizkusov, izdelave modelov in vaj na simulatorju, je sestavni del končne ocene pri predmetu pomorstvo;

  • tehnika pomorske službe - praktična ocena iz vaje hitrega in natančnega tipkanja je sestavni del ocene pri predmetu tehnika pomorske službe;

  • ladijsko zdravstvo - ocena iz praktičnega preizkusa izvedbe vseh vaj za posamezno ocenjevalno obdobje. ocena je sestavni del ocene ladijskega zdravstva;

  • meteorologija in oceanografija - ocena vseh posameznih praktičnih in vaj na simulatorju ali na meteorološki opazovalnici, je sestavni del ocene pri predmetu meteorologija in oceanografija.

    6. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

    Splošno

    Praktični pouk je podpora in nadgradnja v tabeli navedenih strokovnoteoretičnih predmetov, pri katerem dijaki osvojijo temeljne spretnosti in tehnike, izvajajo merjenja z inštrumenti ali rešujejo praktične naloge na simulatorjih. Povezava s posameznimi teoretičnimi vsebinami je razvidna iz ustreznih predmetnih katalogov znanja, v stolpiču »posebnosti v izvedbi«.

    Konkretno

    Znanja

    Povezava s predmetom

     

    Predmet

    Znanja

     

    		    

  •  

    		•   

  •  

    		•

    • Opazovanja vremena, opravljajo dijaki vsak delovni šolski dan ob naslednjih opazovalnih časih: 09.00 in 12.00 uri. Skupino sestavlja po en dijak iz vsakega letnika. Vodja skupine je dijak četrtega letnika. Poročilo opazovanja se objavi na oglasni deski in na vremenski strani WWW do 13.30 ure. Dijak četrtega letnika je vodja opazovalne skupine, dijak tretjega letnika pa njegov namestnik. Urnik in imenski spisek opazovalnih skupin sestavi dijak četrtega letnika, ki je koordinator opazovanj ter administrator vremenskega strežnika. Spisek in urnik se objavi vsak zadnji petek v mesecu za naslednji mesec in je izobešen na meteorološki oglasni deski, v meteorološki opazovalnici in na vremenski WWW strani.