OZNAKA

POKLICNE KOMPETENCE

NIVO OSVAJANJA KOMPETENCE

VSEBINSKI SKLOP: RISANJE

RIS1

Dijak riše enostavna geometrijska telesa na osnovi različnih realnih modelov.

osnovni nivo

RIS2

V risbi in modelu uporablja različne modelacijske tehnike.

rutinski nivo

RIS3

Študijsko riše kompleksne oblike po modelih.

rutinski nivo

RIS4

Na osnovi študija glave portretira.

rutinski nivo

RIS5

Riše figuro z upoštevanjem antropoloških značilnosti v odnosu do antropometrije.

rutinski nivo

IZBIRNO

GRAFIČNO OBLIKOVANJE

RIS6

Študijsko riše naravne oblike, tihožitja, interier in eksterier.

napredni nivo

RIS7

Riše strip in ilustracije.

napredni nivo

OBLIKOVANJE UPORABNIH PREDMETOV

RIS8

Riše na analitično-konstrukcijski način po opazovanju in domišljiji.

napredni nivo

RIS9

Riše figuro v odnosu do prostora.

napredni nivo

MODNO OBLIKOVANJE

RIS10

Študijsko riše draperije, teksture, različna oblačila in modne dodatke.

napredni nivo

RIS11

Študijsko riše človeške figure, oblečene figure in stilizira.

napredni nivo

RIS12

Študijsko riše človeške figure posamezno in v različnih razmerjih.

napredni nivo

INFORMATIVNI CILJI

FORMATIVNI CILJI

Prenos vidnih informacij iz prostora na 2D ploskev

Dijak:

• spozna bistvene lastnosti slikovne ploskve;
• spozna bistvene lastnosti prostora;
• pozna koordinatni sistem, osnovan na prostorskem križu;
• pozna določanje smeri linij (barvne letvice);
• pozna pravokotne ploskovne oblike v prostoru (perspektivične deformacije, proporcioniranje z viziranjem);
• zna risati enostava prizmatična telesa (kvader, kocka) v prostoru (viziranje količin in smeri)
• razume povezavo med vizualnim in likovnim.

Dijak:

• uporablja metodo viziranja količin in smeri pri risanju po opazovanju prostora in relacij v njem;
• se uri v ostrini opazovanja in spoznava povezavo med perspektivičnimi skrajšavami (deformacijami) ter iluzijo 3D prostora.

Študij oglatih teles na osnovi njihovega tipičnega strukturalnega skeleta

Dijak:

• zna opazovati kvader, kocke, druge pravilne prizme in piramide (menjava pokončnih, ležečih in slonečih pozicij);
• pozna risanje enostavnih predmetov z oblikovnimi značilnostmi kvadra, prizem;
• pozna risanje enostavnih oglatih teles po spominu oziroma konstrukcijo enostavnih oglatih teles s pomočjo razumevanja bistvenih značilnosti teh oblik;
• pozna kompozicijo več oglatih teles;
• pozna sestavljanje (členjenje) oglatih form z dodajanjem in odvzemanjem segmentov (risanje s preseki ploskev in razvidno notranjo strukturo mej mase);
• pozna domišljijsko sestavljanje oglatih teles;
• pozna transformacijo oglatih geometrijskih teles v enostavne konkretne oblike z istimi ali podobnimi bistvenimi oblikovnimi značilnostmi.

Dijak:

• riše oglata telesa in jih razume kot način obvladovanja prostora;
• je zmožen uporabiti bistvene značilnosti oglatih 3D oblik;
• te oblike kombinira oziroma jih uporabi pri konstrukciji novih bolj kompleksnih oblik;
• razvija svoje kreativne potenciale;
• krepi svoje prostorske predstave;
• transformira geometrijska telesa v 3D objekte z istimi strukturalnimi skeleti;
• razvija sposobnosti percepcije volumna in prostora;
• aplicira prizmatične forme v novih oblikotvornih situacijah.

Študij valjastih, stožčastih in rotacijskih form, temelječih na problemu krogov v prostoru

Dijak:

• pozna konstrukcijo elipse (kroga v prostoru) v vodoravni legi;
  zna opazovati pokončni valj;
• pozna ležeči in sloneči valj (konstrukcija elipse v pokončni in poševni legi);
• pozna študij drugih rotacijskih form po opazovanju;
• zna risati enostavne predmete z oblikovnimi značilnostmi valja in stožca;
• zna domišljijsko sestavljati valjčne forme;
• pozna kompozicijo rotacijskih predmetov;
• pozna segmentiranje valja s preseki in utori;
• pozna transformacijo valjev v konkretne predmete z isto ali podobno oblikovno strukturo.

Dijak:

• konstruira elipse v vodoravni in drugih legah;
• spoznava bistvene oblikovne značilnosti valja in drugih rotacijskih form;
• razvija sposobnost opazovanja;
• valjčne oblike transformira oziroma iz njih ustvarja nove;
• ustvarja take oblike po domišljiji v različnih prostorskih kompozicijah;
• razume pomen analitičnega pristopa k obliki telesnin;
• uporabi rotacijske forme v novih oblikotvornih situacijah.

Študij krogle

Dijak:

• pozna presek skozi središče;
• pozna paralelne preseke;
• pozna segmentacijo po zgornjih dveh metodah s spremembo pozicij posameznih segmentov;
• pozna risanje objektov s telesno strukturo krogle;
• pozna risanje modela jajca po podobnem postopku.

Dijak:

• nariše kroglo tako, da razume njeno geometrično strukturo in jo kasneje uporabi pri risanju nekaterih organskih oblik (npr. očesu);
• uporabi krogelno formo v novih oblikotvornih situacijah.

Risanje naravnih oblik z oblikovno stukturo osnovnih geometrijskih teles in ploskev (primeri iz botanike in zoologije)

Dijak:

• razume risanje kot proces, ki je pomemben za razvoj sposobnosti percepcije in razumevanja oblik.

Dijak:

• uporablja znanje risanja osnovnih teles na enostavnih organskih formah;
• zna reducirati mnogovrstnost oblik na bistvene oblikovne značilnosti;

Kompozicija oglatih, rotacijskih in krogelnih teles (predmetov) v prostoru

Dijak:

• zna upoštevati več prostorskih ključev (oddaljenost od spodnjega roba, stopnjevanja velikosti, deformacije, centralna perspektiva ipd.);
• pozna kadriranje v formatu.

Dijak:

• nadgrajuje osvojeno znanje v prostorsko zahtevnejših situacijah;
• kombinirano uporabi več prostorskih ključev;
• predmete ustrezno kadrira v format;
• usposablja se v doslednosti in sistematičnosti izražanja prostorskih relacij.

INFORMATIVNI CILJI

FORMATIVNI CILJI

Modelacija osnovnih geometrijskih teles (kvader, valj, piramida, stožec, krogla)

Dijak:

• pozna vrste modelacij;
• pozna pojme kot: nasebna senca, polsenca, senčni greben, refleks ipd.;
• pozna kvaliteto in smer vpada svetlobe;
• pozna konstrukcijo lege senčnega grebena glede na smer vpada svetlobe na telo ter lego odsebne sence;
• pozna svetlostne ključe in ekrane;
• pozna svetlostne kontraste;
• pozna modelacijo ČB ali monokromatske in tonske risbe segmenta prostora z več geometrijskimi telesi (uporaba različnih risarskih tehnik: grafit, flomaster, pastel, oglje na papirjih različnih svetlostnih stopenj, npr.: srednje siva, črna).

Dijak:

• v praksi uporabi modelacijo osnovnih 3D geometrijskih oblik kot osnove za prepričljivo prikazovanje (poudarjanje) volumna;
• uporabi vlogo kvalitete in smeri vpada svetlobe na predmete ter njun vpliv na njihov videz (obliko);
• spoznava oblike nasebih senc glede na predmete, katerih del so;
• jasno prezentira te oblike;
• preizkuša risarske učinke modelacije v različnih risarskih tehnikah na podlagah različnih svetlostnih stopenj.

Modelacija kompozicije enostavnih predmetov, katerih oblike temeljijo na osnovnih geometrijskih telesih

Dijak:

• zna nadgrajevati znanje predhodne teme ob uporabi različnih risarskih tehnik, vključno s tonsko študijo.

Dijak:

• nadgrajuje spoznanje v prostorsko zahtevnejših kompozicijah;
• spoznava likovne učinke modelacije v različnih risarskih tehnikah.

INFORMATIVNI CILJI

FORMATIVNI CILJI

Risanje lutke (manekena) človeške velikosti (uporaba različnih risarskih tehnik)

Dijak:

• pozna proporcioniranje;
• pozna določanje osi segmentov (rok, nog idr.) in razporejanje mas okrog teh osi;
• pozna členjenje mas s ploskvami opne (meje mase);
• pozna določanje prostorskih relacij segmentov (upogibi, rotacije, upogibi in rotacije);
• pozna krokije z različnih zornih kotov;
• pozna menjavanje poz (stoječa, sedeča, mirujoča, gibajoča itd.);
• pozna konstrukcije poz lutke po spominu oziroma po razumevanju te, iz enostavnih 3D oblik sestavljene oblike.

Dijak:

• se postopno navaja risati bolj členjene oblike z bolj kompleksnimi prostorskimi relacijami med deli;
• obvladuje celotno obliko z analizo in razumevanjem medsebojnih prostorskih relacij njenih delov;
• ugotavlja oblikovne razlike ob spremembi zornih kotov in razdalj opazovanja;
• krepi vizualni spomin;
• uporablja nova risarska sredstva in njihove likovne učinke.

2D stilizacije (predhodnih vaj risanja) lutke v različnih razgibanih pozah (kolaž)

Dijak:

• pozna poudarek na členjenosti ploskev in kontur;
• pozna dinamičnost in statičnost drž.

Dijak:

• utrjuje svoje znanje o proporcih človeškega telesa;
• se sooča z bogastvom oblikovnih variacij človeške figure;
• razvija sposobnost invencije oblik;
• razvija občutek za vizualno dinamičnost.

Študij oblike glave po poenostavljenem (geometriziranem) modelu glave

Dijak:

• pozna nadzor oblike mase/volumna s konstrukcijsko risbo (vidnost mej mase, preseki, perspektivnična sredina forme);
• razume nadzor oblike mase/volumna z mrežasto opno (vidnost mej mase, reliefnost površine);
• pozna krokije z različnih zornih kotov;
• pozna modelacijo po dogovoru po predhodni konstrukcijski risbi;
• pozna konstrukcijo glave po spominu, izhajajoč iz razumevanja bistvenih oblikovnih značilnosti;
• pozna risanje predmetov v kontigviteti (neposredni navezavi) z obliko glave (npr. čelada, očala, maska, slušalke ipd.).

Dijak:

• nadgrajuje veščino risanja z risanjem bolj kompleksnih oblik;
• se zaveda pomena metode risanja po opazovanju in njenega kombiniranja z metodo risanja po spominu ali rekonstrukciji;
• analizira sestavo oblike lobanje s tem, da jo reducira na oblikovno enostavnejše, toda jasno razvidne segmente;
• razvija analitično mišljenje in sposobnosti miselne sinteze;
• nariše predmete, ki so funkcijsko oblikovani za nošenje na glavi.

Študij oblike roke (dlanski odsek) po poenostavljenem (geometriziranem) modelu roke

Dijak:

• pozna nadzor oblike mase/volumna s konstrukcijsko risbo (vidnost mej mase);
• razume oblike mase/volumna s plastično rabo linij (mrežasta opna);
• pozna krokije z različnih zornih kotov;
• pozna modelacijo po dogovoru po predhodni konstrukcijski risbi;
• pozna konstrukcijo roke po spominu, izhajajoč iz razumevanja bistvenih oblikovnih značilnosti;
• pozna risanje predmetov v kontigviteti (neposredni navezavi) z obliko roke (npr. kljuka, rokavica, posoda, orodje, ipd.).

Dijak:

• nadgrajuje veščino risanja z obvladovanjem bolj kompleksnih oblik;
• se zaveda pomena metode risanja po opazovanju in njenega kombiniranja z metodo risanja po spominu ali rekonstrukciji;
• uporablja oblikovno (prostorsko) jasnost v izražanju;
• se zaveda smisla teh študij kot pogoja uspešnega risanja bolj kompleksnih form;
• nariše predmete, ki so funkcijsko povezani z roko.

Študij oblike stopala po poenostavljenem (geometriziranem) modelu stopala

Dijak:

• pozna nadzor oblike mase/volumna s konstrukcijsko risbo (vidnost mej mase, preseki);
• razume oblike mase/volumna s plastično rabo linij (mrežasta opna);
• pozna krokije stopala z različnih zornih kotov;
• pozna modelacijo po dogovoru na predhodni konstrukcijski risbi;
• pozna konstrukcijo stopala, izhajajoč iz razumevanja bistvenih oblikovnih značilnosti;
• pozna risanje predmetov v kontigviteti (neposredni navezavi) z obliko stopala (npr. čevlji, druga obuvala, oblikovno različne vrste obuval).

Dijak:

• poleg konstrukcijske rabe črte uporablja tudi druge načine prikazovanja oblike mase/volumna;
• te metode preizkuša tudi pri risanju drugih oblik;
• riše predmete, ki so funkcijsko povezani s stopalom.

Študij sklepov v človeškem telesu (in gibov, ki jih le-ti omogočajo) po poenostavljenih modelih

Dijak:

• pozna kolenski sklep;
• pozna komolčni sklep;
• pozna kolčni sklep.

Dijak:

• se zaveda odvisnosti med obliko sklepa in njegovo gibalno funkcijo.

INFORMATIVNI CILJI

FORMATIVNI CILJI

Študij organskih oblik (lobanja)

Dijak:

• pozna študij oblike lobanje po poenostavljenem (geometriziranem) modelu (nadzor mase/oblike volumna);
• pozna krokije poenostavljene oblike lobanje z različnih zornih kotov;
• pozna študij lobanje po modelu.

Dijak:

• študij lobanje preizkusi na vaji na poti do uspešnega risanja portreta, kot tudi za upodobitev predmetov, ki so v neposredni zvezi.

Študij organskih oblik (detajlov glave) po mavčnih odlitkih

Dijak:

• pozna študij očesa konstruktivno, izhajajoč iz krogelne oblike zrkla;
• pozna študij nosa in ust;
• pozna študij ušesa.

Dijak:

• študij detajlov glave preizkusi kot del prizadevanj za uspešno portretiranje.

Študij glave po mavčnih odlitkih (renesansa, grška in rimska antika ipd.)

Dijak:

• pozna krokije z različnih zornih kotov;
• pozna študije posameznih odlitkov od konstrukcijske linije k modelaciji;
• pozna uporabo različnih risarskih tehnik.

Dijak:

• sintetizira akumulirano risarsko veščino v kompleksni formi;
• poglablja svoje znanje o modelaciji;
• spoznava učinke svetlo/temnega na plastičnost forme;
• kreativno načrtuje uporabo risarskih materialov.

Študij glave in portretiranje po živem modelu (ob uporabi različnih risarskih tehnik)

Dijak:

• pozna krokije z različnih zornih kotov;
• pozna študije posameznih primerov;
• pozna potenciranje individualnih značilnosti fiziognomije posameznika (in upoštevanje različnih starosti portretirancev);
• pozna študij portreta (s pokrivalom in drugimi dodatki).

Dijak:

• sintetizira akumulirano risarsko veščino v kompleksni formi;
• k taki formi zna pristopiti na kreativen način;
• spoznava emocionalne učinke likovnih tehnik na gledalca.

Študij emocij oziroma razpoloženj (uporaba digitalnega fotoaparata in drugega slikovnega gradiva)

Dijak:

• pozna študij obraznih mišic;
• zna prikazati različna čustvena stanja na shematični obliki obraza;
• zna prikazati različna čustvena stanja ob študiju portretov.

Dijak:

• v risbi predstavi nekaj emocij (veslje, žalost, jeza ipd.);
• se zaveda pomena izražanja emocij v komunikaciji.

Študij karakterjev ali značajskih potez obrazov (ob upoštevanju različnih starosti, spola ter fizionomskih značilnosti portretiranca; zbiranje slikovnega gradiva na to tematiko: risbe mojstrov risarjev, ustrezne ilustracije in fotografije)

Dijak:

• pozna poudarjanje fiziognomskih značilnosti;
• pozna uporabo različnih grafičnih pristopov (uporaba različnih likovnih izraznih sredstev: ploskev, linija, modelacija, barva, stilizacija ipd.).

Dijak:

• se uri v opazovanju in poudarjanju bistvenih fiziomskih lastnosti obrazov;
• uporabi primerna likovna izrazna sredstva in tehnike, s katerimi te lastnosti potencira;
• razvija smisel za karakterizacijo protagonista na likovni način;
• načrtuje uporabo likovnih izraznih sredstev.

INFORMATIVNI CILJI

FORMATIVNI CILJI

Študij organskih oblik po mavčnih odlitkih (nadgrajevanje znanja z anatomijo in uporabo ustreznih risarskih tehnik)

Dijak:

• pozna študijo dlanskega odseka roke in stopala.

Dijak:

• nadgrajuje risarsko znanje v smislu obvladovanja anatomskih značilnosti, likovnih izraznih sredstev (linij, ploskev itd.) ter risarskih tehnik.

Študij organskih oblik (prsni koš, kolčne kosti) po poenostavljenih modelih

Dijak:

• pozna glavne oblikovne značilnosti stacionarnih mas človeškega telesa po poenostavnljenih modelih;
• pozna prsni koš (bistvene oblike te mase/volumna);
• pozna kolčne kosti (poenostavitve z jasno prostorsko strukturo).

Dijak:

• riše bistvene značilnostni stacionarnih mas v človeškem telesu;
• se zaveda njihovega pomena za upodabljanje človeške figure.

Študij lopatic in ramenskega sklepa (obroča)

Dijak:

• pozna pomembno študijo za prepričljivejši prikaz možnih gibov oziroma opravil rok.

Študij skeleta človeškega telesa

Dijak:

• pozna proporcioniranje;
• pozna poenostavljanje in odrejanje pomembnih točk risanja človeške figure;
• pozna izvedbo nekaj različnih poz skeleta (stoječa, sedeča, ležeča) z različnimi prostorskimi relacijami delov;
• pozna risanje poenostavljenega skeleta v različnih pozah po spominu oziroma rekonstrukciji oblik, ki ga sestavljajo.

Dijak:

• nariše osnovno konstrukcijo človeškega telesa v različnih pozah po opazovanju;
• hitro in učinkovito nariše osnovo konstrukcijo človeškega telesa v različnih pozah po spominu.

Krokiji človeške figure po modelu (z upoštevanjem glavnih poenostavljenih oblik skeleta)

Dijak:

• preverja sposobnost uporabe osnovne konstrukcije človeškega telesa pri skiciranju.

Krokiji človeške figure (oglje, kreda) v različnih pozah in različnih starosti (odrasli, otroci)

Dijak:

• zna upoštevati zakone tektonike človeškega telesa (nosilni in nošeni deli telesa, težišče, ravnovesje);
• pozna prehode od večjih mas k manjšim, od nosilnih delov k nošenim;
• zna upoštevati proporce;
• spoznava zakone tektonike človeškega telesa;
• spoznava soodvisnost nošenih delov od nosilnih v različnih pozah telesa.

Dijak:

• nadgrajuje sposobnost opazovanja;
• nadgrajuje sposobnost prostorskih predstav;
• povezuje poze teles z njihovimi gibi oziroma opravili.

Študij karakterjev in značajskih potez figure (razlike v starosti, debelosti, spolu ipd.)

Dijak:

• pozna študij gest in drž telesa;
• pozna študij deformacij oblik v telesu;
• pozna uporabo različnih grafičnih izraznih sredstev za ponazarjanje razpoloženj in značajskih potez figure;
• pozna možnost uporabe različnih vrst stilizacij (z modelacijo, ploskovna, linijska, kombinirano);
• zna načrtovati uporabo likovnih izraznih sredstev in tehnik.

Dijak:

• riše figure, katerih drže in geste izražajo različna razpoloženjska stanja;
• uporabi oblikovne deformacije v smislu izražanja razpoloženjskih stanj;
• razvija smisel za karakterizacijo protagonista na likovni način;
• razpoloženjska stanja izraža tudi z uporabo ustreznih likovnih izraznih sredstev in z izborom risarskih tehnik;
• načrtuje uporabo likovnih izraznih sredstev.

Študij človeške figure posamezno in v različnih razmerjih

Študij človeške figure (akt) po antičnih mavčnih odlitkih (stoječe poze) od mas / volumna prek ploskev k linijam

Dijak:

• zna iskati oporne točke skeleta pri gradnji figure ter zagotavljanje ravnovesja stoječe poze (krokiji);
• zna upoštevati tektonike telesa v posameznih pozah;
  pozna proporcioniranje;
• zna usmerjati pozornost na obliko muskulature na posameznih delih;
• pozna prostorske oblike mišic kot zagozditev (npr. območja kolenskega sklepa, komolčnega sklepa);
• pozna vlogo hrbtenice in linije alba pri bilateralni simetriji človeškega telesa;
• pozna ravnovesje v legi kontraposta;
• pozna študije različnih pogledov (frontalni, dorzalni, profilni).

Dijak:

• utrjuje obvladovanje prostorskih relacij in oblik segmentov mas v človeškem telesu;
• utrjuje občutek za ravnovesje oblik človeškega telesa v risbi;
• uporablja osnovna anatomska dejstva pomembna za učinkovit risarski prikaz;
• išče zglede pri velikih mojstrih risbe;
• kompleksne forme prostorsko in oblikovno poenostavi v prid jasnosti izraza;
• zbira kvalitene risbe za risarsko mapo.

Študij človeške figure po živem modelu

Dijak:

• pozna krokije z različnih zornih kotov;
• pozna večjo izbiro poz (sedeče, stoječe, ležeče);
• pozna medsebojne možne relacije delov telesa (upogibi, rotacije, upogibi in rotacije);
• pozna velikostna razmerja v telesu glede na pozo in mesto opazovalca;
• pozna različne risarske pristope in uporabo različnih risarskih tehnik;
• pozna razvoj individualnega sloga.

Dijak:

• pridobljeno znanje utrjuje s študijem živega modela;
• razvija lastni risarski slog;
• načrtuje velikost formatov risbe, risarske tehnike in materiale;
• nadgrajuje kvaliteto likovnega izražanja;
• konstruktivno sodeluje pri vrednotenju risb.

Študij človeške figure – inscenacija (v kontekstu z nekaterimi predmeti v prostoru)

Dijak:

• z risbo predstaviti, kaj figura dela;
• ustvari prostorsko in sporočilno naravnane vizualne situcije.

Študij človeške figure kot dela prostora (daljni velikostni plan, totalni velikostni plan)

Dijak:

• pozna načrtovanje uporabe likovnih izraznih sredstev (možnost uporabe različnih risarskih pristopov in njim primernih likovnih tehnik).

Dijak:

• predstavi figuro kot del ambienta prostora v različnih velikostnih planih;
• učinkovito uporabi likovne možnosti, ki jih zagotavlja smiselna upora likovnih izraznih sredstev (likovni elementi, spremenljivke in kompozicijska načela.

Primerjalni študij form vretenčarjev (po modelih in ustreznem slikovnem gradivu)

Dijak:

• pozna skice (krokije);
• pozna poseben poudarek na bilateralni simetriji;
• pozna posamezne 3D študije sesalcev, reptilov, ptic itd.;
• pozna silizacije teh živalskih oblik.

Dijak:

• s pomočjo analogije oblik nariše tudi oblike ostalih vretenčarjev po izbiri, in sicer ob tem načrtuje risarski pristop.

Študij figure v gibanju

Dijak:

• pozna izbor vizualno dinamičnih drž;
• pozna risanje faz gibanja figure;
• zna upoštevati prostorske usmeritve.

Dijak:

• nariše faze nekega kontinuranega gibanja;
• kontrolira obliko gibanja.

INFORMATIVNI CILJI

FORMATIVNI CILJI

Študij naravnih oblik (botanika) v različnih razvojnih stadijih

Dijak:

• pozna risanje oblik rastlin v fazah rasti (začetna faza, zrela oziroma eruptivna, končna oziroma odmirajoča).

Dijak:

• spoznava morfolološke značilnosti nekaterih naravnih oblik;
• nariše različne oblike iste rastline glede na faze rasti;
• razvija znanje iz morfolologije naravnih oblik.

Vaje s ploskovnimi oblikami (valjčne, ravne, lomljene ploskve) v različnih legah v prostoru

Dijak:

• razume vaje po miselnih predstavah z nadzorovanjem (linije) perspektivične sredine ploskev;
• razume kreiranje prostorskih učinkov in gibanja s ploskvami v prostoru;
• razume podobne vaje s polnimi in votlimi telesi v prostoru;
• razume vaje z dinamičnimi barvnimi kombinacijami;
• razume vaje z različnimi teksturami in rastri v ploskvah.

Dijak:

• oblikuje prostor z različnimi oblikami ploskev v prostoru ter njihovimi medsebojnimi legami;
• eksperimentira z globino prostora;
• eksperimentira z usmerjenostjo teles in njihovim dinamičnimi učinki;
• razvija sposobnosti invencije oblik in prostora;
• se navaja na medsebojno interakcijo likovnih izraznih sredstev;
• dinamične učinke posreduje tudi z barvnimi stopnjevanji in kontrasti ipd.

Risanje eksteriera, urbane soseske, skiciranje na terenu

Dijak:

• pozna manjši in večji prostorski izsek;
• pozna centralno projekcijo kot glavni prostorski ključ;
• pozna prehod od enostavnejših situacij k bolj kompleksnim (nagibi terena, zasuki, nagibi in zasuki);
• pozna smiselno uporabo drugih prostorskih ključev;
• na podoben način razume tudi domišljijsko konstruiranje prostora.

Dijak:

• kadrira motiv z večjo ali manjšo globino prostora;
• uporabi več prostorskih ključev;
• predstavi prostor urbane soseske;
• znanje uporabi tudi pri domišljijski urbani krajini;
• sintetično mišljenje uporabi pri sestavi kompleksne prostorske situacije.

Kadriranje in komponiranje tihožitja v interieru (ali drugega motiva z izjemo človeške figure)

Dijak:

• pozna velikosti planov;
• pozna število planov;
• pozna globinska vodila;
• pozna prostorske ključe in kontra ključe;
• pozna načrtovanje uporabe likovnih izraznih sredstev ter likovnih tehnik.

Dijak:

• uporabi različne velikostne plane;
• kreativno aranžira in komponira tihožitje;
• preizkuša vizualne, likovne učinke prostorskih ključev in kontraključev;
• načrtuje uporabo likovnih izraznih sredstev;
• razvija občutek za lastno likovno govorico;
• razvija občutek za kompozicijo;
• razvija občutek za estetiko.

Poglobljen študij svetlo/temnega na motivu tihožitja v interieru

Dijak:

• pozna študij konkretne svetlostne situacije;
• pozna odsebne in nasebne sence kot prostorski ključ (smer, kvaliteta svetlobe);
• pozna izbor svetlostnega ključa kompozicije na nivoju celote;
• pozna študij svetlostnih efektov na objektih z odbojno površino.

Dijak:

• raziskuje različne svetlostne situacije za različne možne likovne učinke;
• razmišlja o učinkih svetlostnih ključev na nivoju celote (kakor tudi na nivoju delov podobe) in jih izbira namensko;
• upodablja svetleče površine;
• kreativno načrtuje risarske tehnike in tudi tonsko risbo;
• zna najti povezavo med izborom likovnih izraznih sredstev in emocionalnimi učinki na gledalca.

Domišljijska kompozicija na temo tihožitja v interieru (ali drugega motiva z izjemo človeške figure)

Dijak:

• pozna ploskovno in abstrahirano (z opuščanjem detajlov);
• pozna uporabo različnih tehnik (npr. kolaž, plakatna tempera ipd.);
• pozna svetlostne in barvne kontraste
• pozna teksture in rastre.

Dijak:

• preizkuša vizualne učinke različnih likovnih tehnik ter materialov kakor tudi likovnih izraznih sredstev zlasti ploskovnih oblik in barve ter posredno prostora;
• producira zanimive vizualne učinke s pomočjo svetlostnih in barvnih kontrastov;
• presoja o ustreznosti uporabe risarskih in slikarskih tehnik;
• razvija svoje kreativne potenciale.

INFORMATIVNI CILJI

FORMATIVNI CILJI

Strip

Dijak:

• zna dramatizirati pripovedi skozi uporabo rakurzov, velikosti planov, protagonistov (karakternih likov), izbora grafičnih izraznih sredstev (npr. svetlo/temni kontrasti, rastri, teksture ipd.).

Dijak:

• učinkovito uporabi vizualne učinke velikosti planov in rakurzov;
• učinkovito uporablja tudi likovna izrazna sredstva (linije, svetlo/temno, teksture, ipd.);
• razvija lastno likovno govorico in angažiranost.

Ilustracija

Dijak:

• pozna vrste ilustracij glede na namembnost;
• pozna stilske pristope (stilizacija z modelacijo, ploskovna, linijska, kombinirana);
• pozna ilustracijske sloge (po avtorjih, po obdobjih).

Dijak:

• prilagodi likovno izvedbo ilustracije njenemu namenu;
• spoznava oblikovno – stilsko raznolikost ilustracij;
• spoznava izrazne možnosti likovnih tehnik;
• načrtuje uporabo likovnih izraznih sredstev.

INFORMATIVNI CILJI

FORMATIVNI CILJI

Risanje enostavnih industrijskih izdelkov na konstrukcijski način

Dijak:

• pozna preseke, meje mase oziroma osnovno obliko volumna, prostorske in velikostne relacije segmentov v celoti
• zna narisati različne industrijske izdelke na konstrukcijski način.

Dijak:

• razvija sposobnosti za konstrukcijski nadzor mej oblik in s tem prostora;
• risbe izvaja na različnih nivojih velikosti;
• riše risbe v različnih risarskih tehnikah.

Poenostavitev oblikovno bolj kompleksnega industrijskega izdelka (izhajajoč iz modela)

Dijak:

• pozna poudarek na oblikovni jasnosti, redukcija detajlov.

Dijak:

• poenostavi komplicirane 3D oblike (izdelke) na bistvene oblikovne značilnosti;
• razvija sposobnost za redukcijo form.

Poenostavljanje form iz narave (botanika, zoologija, kristali), katerih oblikovno dejstvo je simetrija in nekatere vrste ritmov

Dijak:

• pozna oblike s translacijsko, rotacijsko ali bilateralno in karistalinično simetrijo ter kombinacije navedenih;
• pozna oblike s ponavljajočimi in gradacijskimi ritmi;
• zna spreminjati velikosti (povečave, pomanjšave);
• razume oblikovne značilnosti simetričnih oblik;
• razume vlogo ritma.

Dijak:

• riše tudi po rekonstrukciji bistvenih lastnosti posameznih naravnih oblik;
• analizira strukturo naravnih form;
• strukturo naravnih form uporabi v konkretnih oblikotvornih situacijah;
• realizira forme z kompleksno oblikovno / prostorsko situacijo;
• poleg risanja po modelih zbira tudi slikovno gradivo z naravnimi oblikami.

Risanje predmetov iz različnih materialov (kovina, kamen , les, steklo ipd.) ob uporabi različnih risarski tehnik

Dijak:

• pozna imitacijo snovnosti (npr. kamen, kovina, les, steklo);
• pozna ponarejene ali simulirane teksture.

Dijak:

• upodablja različne snovnosti materialov;
• spoznava veščine risarskih tehnik pri ponazarjanju snovnosti materialov;
• razvija občutek za snovnost materialov;
• aplicira simulirane teksture na predmetih.

Domišljijsko konstruiranje 3D oblik

Dijak:

• pozna sestavo, členjenje oblik, množenje segmentov, rast, premike, odklone, zasuke, simetrije ipd. kot principe gradnje novih oblik;
• pozna modelacijo tako nastale oblike;
• pozna uporabo različnih tekstur kot indikatorjev možnih materialov na novih formah.

Dijak:

• se sooča za načini ustvarjanja novih 3D oblik;
• krepi prostorske predstave;
• razvija sposobnost postorskih predstav;
• razvija kreativne potenciale;
• se navaja dosledno predstaviti take oblike z modelacijo;
• upodobi snovnost materialov (npr. les, kamen, steklo, plastične mase ipd.).

Metamorfoze oblike

Dijak:

• iz izhodiščne oblike zna izvesti več njenih metamorfoz glede na učinke vizualnih kontrastov (npr. oglato/okroglo, členjeno/homogeno, teksturirano/neteksturirano, prosojno/neprosojno, barvno / črnobelo);
• nalogo zna izvesti tudi z modelacijo (barvno modelacijo).

Dijak:

• uporabi likovne kontraste kot vodilo pri nastajanju novih form;
• razvija sposobnosti invencije oblik in prostora;
• se navaja na medsebojno interakcijo likovnih izraznih sredstev;
• take forme predstavi s teksturami;
• jih predstavi z modelacijo ali barvno modelacijo;
• razvija sposobnosti invencije likovnih form;
• preizkuša različne risarske tehnike in tudi barvno modelacijo (v temperi ali akvarelu).

INFORMATIVNI CILJI

FORMATIVNI CILJI

Risanje prostora (interier, eksterier)

Dijak:

• pozna manjše in večje prostorske izseke s kadriranjem, kontrolo globine prostora;
• pozna centralno projekcijo kot glavni prostorski ključ in smiselno uporabo drugih prostorskih ključev;
• zna prehajati od enostavnejših situacij k bolj kompleksnim (nagibi terena, zasuki, nagibi in zasuki);
• pozna risanje posameznih konkretnih primerov interiera in eksteriera;
• pozna konstrukcijo prostora po domišljiji;
• zna načrtovati izbor likovnih izraznih sredstev in tehnik.

Dijak:

• kadrirati motiv z večjo ali manjšo globino prostora;
• uporabi več prostorskih ključev;
• predstavi prostor urbane soseske;
• nariše bolj ali manj zahteven (členjen) prostor interiera;
• prepričljivo prikaže konkretne intriere (prostore z različnimi namembnostmi);
• upodobi domišljijski interier in eksterier;
• uporabi sintetično mišljenje pri sestavi kompleksne prostorske situacije;
• razvija občutek za kompozicijo;
• razvija občutek za estetiko.

Risanje interiera in eksteriera z oblikovanim izdelkom (po predstavah)

Dijak:

• pozna risarsko načrtovanje prostora z objektom (osnutki, skice), poizkus inscenacije po zamisli;
• pozna kadriranje izdelka v prostoru (določanje velikosti plana);
• pozna odnos objekt / prostor (uporaba in kontrola vizualnih kontrastov, ustvarjanje vizualnega interesa, tudi z morebitno rabo barve).

Dijak:

• uporabi ustrezna likovna izrazna sredstva za ustvarjanje vizualnega interesa;
• uporabi ustrezna likovna izrazna sredstva pri poudarjanju namena;
• risarske izkušnje uporabi v sporočilno naravnanih situacijah;
• razvija smisel za kompozicijo;
• zna najti povezavo med izborom likovnih izraznih sredstev in emocionalnimi učinki na gledalca.

Risanje človeške figure v aktivnem odnosu do oblikovanega predmeta (izbirati med različnimi predmeti, ki so funkcijsko povezani s človekom in so predmet industrijskega ali unikatnega oblikovanja)

Dijak:

• pozna risanje roke / predmeta; glave / predmeta; drže telesa / predmeta.

Dijak:

• riše situacije cele figure ali dela figure v odnosu do predstavitvenega predmeta;
• naštudira in riše tudi geste rok ter drže telesa;
• prikaže aktiven odnos predmet / človek s poudarkom na funkcijskosti izdelka.

Risanje človeške figure v aktivnem odnosu do prostora, v katerem se nahaja

Dijak:

• pozna risanje človeka v navezavi z opravili v danih konkretnih interierih (odnosi velikosti predmetov v prostoru z gibi in velikostjo človeškega telesa).

Dijak:

• uporabi študije gibov telesa v danih prostorskih situacijah;
• razume relacjo velikosti objektov in njihovih funkcij v odnosu do velikosti človeškega telesa.

INFORMATIVNI CILJI

FORMATIVNI CILJI

Risanje lutke (manekena) človeške velikosti (uporaba različnih risarskih tehnik)

Dijak:

• pozna proporcioniranje;
• pozna določanje osi segmentov (rok, nog idr.) in razporejanje mas okrog teh osi;
• pozna členjenje mas s ploskvami opne (meje mase);
• pozna določanje prostorskih relacij segmentov (upogibi, rotacije, upogibi in rotacije);
• pozna krokije z različnih zornih kotov;
• pozna menjavanje poz (stoječa, sedeča, mirujoča, gibajoča itd.);
• pozna konstrukcije poz lutke po spominu oziroma po razumevanju te, iz enostavnih 3D oblik sestavljene oblike.

Dijak:

• se postopno navaja risati bolj členjene oblike z bolj kompleksnimi prostorskimi relacijami med deli;
• obvladuje celotno obliko z analizo in razumevanjem medsebojnih prostorskih relacij njenih delov;
• ugotavlja oblikovne razlike ob spremembi zornih kotov in razdalj opazovanja;
• krepi vizualni spomin;
• uporablja nova risarska sredstva in njihove likovne učinke.

Risanje draperije, postavljene preko različnih enostavnih geometrijskih teles

Dijak:

• pozna enobarvno draperijo;
• pozna draperijo z linijami;
• pozna draperijo z vzorci;
• zna uporabljati različne risarske in slikarske tehnike (npr. plakatna tempera, akvarel).

Dijak:

• upodobi prostorske efekte na draperiji z deformacijami linijskega ter ploskovnega vzorca;
• razvija občutek za teksture;
• se navaja na medsebojno interakcijo likovnih izraznih sredstev;
• se seznanja z osnovnimi značilnostmi nekaterih slikarskih tehnik (npr. pastel, akvarel, plakatna tempera ipd.);
• razmišlja o likovnih efektih uporabe posameznih risarskih in slikarskih tehnik.

Risanje gub na oblačilih (oblečena lutka, maneken) glede na poze in telesne gibe

Dijak:

• pozna študije in krokije, menjavo velikosti in vrste risalnih listov, uporabo različnih risarskih tehnik.

Dijak:

• riše oblečene figure prepričljivo in kreativno, kar je osnova za učinkovito risanje modnih skic in modne ilustracije.

Risanje tekstur materialov ob uporabi različnih risarskih in slikarskih tehnik

Dijak:

• pozna imitacije snovnosti (npr. usnje, volna, svila ipd.);
• pozna risanje simuliranih tekstur;
• pozna risanje značilnosti gubanja draperij glede na snovnost tkanine.

Dijak:

• upodobiti različne snovnosti materialov;
• ustvarja simulirane teksture;
• razmišlja o vzročnosti med snovnostjo tkanine in njenim gubanjem in zna to upodobiti;
• spoznava veščine risarskih in slikarskih tehnik pri ponazarjanju snovnosti materialov;
• presoja o ustreznosti uporabe risarskih in slikarskih tehnik;
• razvija kreativne potenciale.

Barvne študije v podporo modni ilustraciji (npr. asociacijsko na letne čase ipd.)

Dijak:

• pozna barvne sestave glede na ciljne učinke (npr. študij posameznih barvnih družin, barvna svetlost, barvna intenzivnost, študij barvnih kontrastov ipd.).

Dijak:

• uporabi barve barvnih sestavov za namene modnih ilustracij;
• razvija občutek za barvne odtenke in kombinacije;
• razvija sposobnosti asociacijskega mišljenja;
• razvija sposobnosti konkretizacije svojih zamisli.

Risanje predmetov, modnih dodatkov: različna pokrivala, očala, uhani, pasovi, torbice, čevlji ipd., upoštevajoč jasnost izražanja oblik kot tudi risanja tekstur (manjše predmete rišejo v povečavi)

Dijak:

• zna nekatere predmete po izbiri upodobiti v barvni modelaciji.

Dijak:

• nariše mnoge predmete, ki so lahko modni dodatki.

Študij naravnih oblik (botanika)

Dijak:

• poznava morfolološke značilnosti nekaterih naravnih oblik;
• pozna morfološke raznolikosti in podobnosti.

Dijak:

• nariše različne oblike iste rastline glede na faze rasti.

INFORMATIVNI CILJI

FORMATIVNI CILJI

Študij oblečene figure (lutka) z upoštevanjem snovnosti in barv oblačil

Dijak:

• pozna vrste gub glede na snovnost oblačila, tkanine;
• pozna oblike gub glede na telesne gibe;
• pozna modne dodatke (pokrivala ipd.).

Dijak:

• nadgrajuje znanje risanja predhodnih letnikov;
• spoznava izrazne možnosti tekstur;
• zna upodobiti gube oblačil glede na gibe v telesu in prikazati snovnost materialov;
• načrtuje uporabo likovnih izraznih sredstev in tehnik.

Dve in več figur v medsebojni prostorski relaciji (po izkušnji predhodne vaje)

Dijak:

• upodobi človeko figuro v kontekstu z drugo figuro v istem prostoru.

Stilizacija človeške figure (ob uporabi različnih risarskih in slikarskih tehnik, materialov ter barvnih sestavov)

Dijak:

• pozna stilizacijo z modelacijo;
• pozna ploskovno stilizacijo;
• pozna linijsko stilizacijo in kombinirano.

Dijak:

• spoznava vrste stilizacij in njihove vizualne učinke;
• razvija svoje kreativne sposobnosti;
• razvija individualni risarski slog;
• načrtuje uporabo risarskih in slikarskih izraznih sredstev;
• načrtuje uporabo risarskih in slikarskih tehnik;
• razvija sposobnosti za invencijo oblik;
• uporabi digitalna orodja v procesu dela.

Stilizacija glave, pričeske, modnih dodatkov (ob uporabi različnih risarskih in slikarskih tehnik, materialov ter barvnih sestavov)

Dijak:

• pozna stilizacijo z modelacijo;
• pozna ploskovno, linijsko in kombinirano stilizacijo.

Dijak:

• načrtuje in uporablja risarska in slikarska izrazna sredstva za doseganje želenih vizualnih efektov.

INFORMATIVNI CILJI

FORMATIVNI CILJI

Študij človeške figure (akta) po antičnih mavčnih odlitkih (stoječe poze) od mas/volumna prek ploskev k linijam

Dijak:

• zna iskati oporne točke skeleta pri gradnji figure ter zagotavljati ravnovesje stoječe poze (krokiji);
• zna upoštevati tektonike telesa v posameznih pozah;
  pozna proporcioniranje;
• zna usmerjati pozornost na obliko muskulature na posameznih delih;
• pozna prostorske oblike mišic kot zagozditev (npr. območja kolenskega sklepa, komolčnega sklepa);
• pozna vlogo hrbtenice in linije alba pri bilateralni simetriji človeškega telesa;
• pozna ravnovesje v legi kontraposta;
• pozna študije različnih pogledov (frontalni, dorzalni, profilni).

Dijak:

• utrjuje obvladovanje prostorskih relacij in oblik segmentov mas v človeškem telesu;
• utrjuje občutek za ravnovesje oblik človeškega telesa v risbi;
• uporablja osnovna anatomska dejstva, pomembna za učinkovito risarsko predstavitev;
• išče zglede pri velikih mojstrih risbe;
  kompleksne forme prostorsko in oblikovno poenostavi v prid jasnosti izraza;
• zbira kvalitene risbe za risarsko mapo.

Študij človeške figure po živem modelu

Dijak:

• pozna krokije z različnih zornih kotov;
• pozna večjo izbiro poz (sedeče, stoječe, ležeče);
• pozna medsebojne možne relacije delov telesa (upogibi, rotacije, upogibi in rotacije);
• pozna velikostna razmerja v telesu glede na pozo in mesto opazovalca;
• pozna različne risarske pristope in uporabo različnih risarskih tehnik;
• pozna razvoj individualnega sloga.

Dijak:

• pridobljeno znanje utrjuje s študijem živega modela;
• razvija lastni risarski slog;
• načrtuje velikost formatov risbe, risarske tehnike in materiale;
• nadgrajuje kvaliteto likovnega izražanja;
• konstruktivno sodeluje pri vrednotenju risb.

Študij človeške figure – inscenacija (v kontekstu z nekaterimi predmeti oziroma v situacijah)

Dijak:

• pozna odnos figura – objekt - ambient.

Dijak:

• z risbo predstavi, kaj figura dela;
• ustvarja prostorske in sporočilno naravnane situacije.

Študij človeške figure kot dela prostora (daljni velikostni plan, totalni velikostni plan)

Dijak:

• zna načrtovati uporabe likovnih izraznih sredstev (možnost uporabe različnih risarskih pristopov in njim primernih likovnih tehnik).

Dijak:

• predstavi figuro kot del prostora v različnih velikostnih planih;
• se zaveda izraznih možnosti velikostnih planov;
• učinkovito uporabi likovne možnosti, ki jih zagotavlja smiselna upora likovnih izraznih sredstev (likovni elementi, spremenljivke in kompozicijska načela).

Primerjalni študij form vretenčarjev (po modelih in ustreznem slikovnem gradivu)

Dijak:

• pozna skice (krokije);
• daje poseben poudarek na bilateralni simetriji;
• pozna posamezne 3D študije sesalcev, reptilov, ptic itd.;
• pozna silizacije teh živalskih oblik.

Dijak:

• s pomočjo analogije oblik nariše tudi oblike ostalih vretenčarjev po izbiri in sicer ob tem načrtuje risarski pristop.

Študij človeške figure po živem modelu, oblečene v različne obleke po namembnosti, kroju in materialu ter z različnimi modnimi dodatki

Dijak:

• pozna uporabo različnih risarskih in slikarskih tehnik in materialov za učinkovito podajanje tekstur ter modelacije;
• pozna načrtovanje uporabe likovnih izraznih sredstev (možnost uporabe različnih risarskih in slikarskih pristopov in njim primernih likovnih tehnik);
• pozna načrtovanje izbora risarske podlage (svetlosti in barve papirja).

Dijak:

• sintetizira svoje risarske izkušnje v kvalitetenih likovnih izdelkih (risbah);
• načrtuje izbor likovnih izraznih sredstev, tehnik in materialov.

Cilji in vsebine psihologije, ki se integrirajo

Temeljni dejavniki razvoja (dednost, okolje, samodejavnost)

Duševni procesi - spoznavni procesi

Zaznavanje

Duševni procesi – čustvovanje in motivacija

Čustvovanje

Dinamika motivov

Osebnost

Pojmovanje osebnosti

Samopodoba