Določil SSRSSI na 33. seji, 27. 1. 2000
VSEBINA
1. NAMEN IN OPREDELITEV PREDMETA
2. USMERJEVALNI CILJI PREDMETA
3.1. VSEBINSKI SKLOPI KOT INFORMATIVNI CILJI
3.2. FORMATIVNI IN SOCIALIZACIJSKI CILJI TER MEDPREDMETNE POVEZAVE
4. DIDAKTIČNO METODIČNA PRIPOROČILA
6. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA
7. OKVIRNI SEZNAM LITERATURE IN DRUGIH VIROV
Katalog znanj je namenjen programom srednjega tehniškega oziroma strokovnega izobraževanja, kjer imajo v predmetniku 210 ur zgodovine. Učni načrt izhaja iz modula 140 ur za srednje tehniško in strokovno izobraževanje in zagotavlja pridobitev širokih zgodovinskih znanj, vednosti in sposobnosti, ki dajejo dijaku široko splošno razgledanost. Učni načrt za 210 ur je v velikem delu tematskih sklopov skladen tudi z modulom 280 ur, ki predstavlja maturitetni standard. To bo kandidatom, ki bodo zgodovino izbrali kot maturitetni predmet, olajšalo izravnavo razlik v znanjih, kjer se učni načrt za 210 ur razlikuje po globini in vsebinah od maturitetnega standarda.
Vsebinska zasnova učnega programa zajema temeljne zgodovinske pojave in procese, ki pomenijo osnovo zgodovinske vednosti in so pogoj za razumevanje kulturnega in civilizacijskega razvoja človeštva. Poudarek je na gospodarsko-socialnih in kulturno-zgodovinskih temah. Učni načrt je obogaten z vsebinami iz vsakdanjega življenja ter s prikazom materialnih in duhovnih dosežkov človeštva v posameznih zgodovinskih obdobjih.
S prostorskega vidika je odprt predvsem v evropski kulturnozgodovinski okvir, pri določenih procesih pa tudi v izvenevropski svet.
Pomembna novost je upoštevanje poklicne usmeritve, ki jo izvaja šola v posameznih programih. Učni predmet zgodovina daje poleg splošno-izobraževalnih tudi specifična znanja o razvoju strok, zato naj učitelji pri načrtovanju vzgojno-izobraževalnega dela upoštevajo tudi poklicno usmeritev dijakov, ki jo izvaja šola. V vsakem letniku naj bo 10 ur namenjenih tistim vsebinam, ki so povezane z zgodovino stroke za katero se dijak izobražuje.
Slovenska zgodovina, zgodovinske izkušnje in kulturna dediščina so umeščene v širši srednjeevropski in evropski prostor, kar omogoča boljše razumevanje vplivov na dogajanja in njihovo medsebojno povezanost. Tak pristop k realizaciji učnega načrta omogoča ustreznejše povezovanje obče in narodne zgodovine in daje celovitejši pogled na zgodovinska dogajanja in procese, s tem dobiva domača zgodovina pravi pomen in razsežnost.
Cilj zasnove je, da z večjo pestrostjo pripomore k privlačnosti in zanimivosti pouka. Šolajoči se mladini zgodovina širi zgodovinsko časovno in prostorsko predstavo ter ji omogoča z aktivnimi oblikami in metodami dela (uporaba virov, zemljevidov in nebesednih virov informacij) razvijanje sposobnosti za sporočanje zgodovinskih informacij, kritično presojo vseh oblik sporočil ter sposobnosti medsebojnega povezovanja istorodnih in raznorodnih zgodovinskih dogajanj. S primerjavami življenja v preteklosti in sodobnosti, s časovno globino kakor tudi široko tematiko človekovega bivanja in zgodovinskih izkušenj pa ima zgodovina pomembno vzgojno-izobraževalno vlogo pri demokratični življenjski orientaciji mladih. Zgodovinska znanja dajejo dijaku široko duhovno obzorje in življenjsko osmišljenje.
Glede na dosedanjo zgodovinsko izkušnjo Slovencev (pa tudi drugih narodov) ima zgodovina pomembno vlogo tudi pri oblikovanju narodne zavesti in narodne identitete.
Pri tem se učni načrt navezuje na znanja in spretnosti, pridobljene v osnovni šoli. Učni načrt je razmeroma obsežen: v njem smo želeli opozoriti na glavne zgodovinske in razvojne tokove, ki naj bi jim učitelj sledil pri pouku. Jasno je seveda, da v okviru časa, ki ga ima na voljo, ne bo mogel obdelati vsega enako globoko. Nekatera vprašanja in teme bo lahko razložil podrobneje, druge le povzel ali omenil, drugod pa zopet dijakom naznačil, kaj naj si sami preberejo v učbeniku ali drugem gradivu. Učni načrt je v tem smislu predvsem priporočilo in temeljno vodilo, na katerem učitelj gradi svoj individualni učni program, učitelj pa ima pri izboru vprašanj in tem svobodo, da obravnavane tematske sklope izbira, se morda pri nekaterih zadrži dlje, če se mu zdi potrebno ali če opazi, da vlada v razredu zanje posebno zanimanje, lahko pa jih tudi združuje in povezuje med seboj ali celo (seveda v mejah mogočega) prestavlja iz letnika v letnik. Učni načrt je potemtakem splošni okvir, ki učitelja obvezuje na jasno predstavitev razvojnih “niti”, glavnih značilnosti posameznih zgodovinskih obdobij ter stalnic in protislovij v zgodovinskem razvoju, hkrati pa ga spodbuja k ustreznemu povezovanju obče in narodne zgodovine.
Dijaki:
Prvi letnik (70 ur)
1. ZGODOVINA
Čas in prostor kot temeljni določili človeka in družbe. Datiranje in predstava o zgodovinskem času - od nastanka človeške družbe do danes.
Zgodovina kot znanost; pot k zgodovinski resnici. Človekov boj za obstanek in človekova ustvarjalnost - gibali razvoja.
2. PODOBE IZ PRAZGODOVINE
Podobe iz življenja človeka v prazgodovini. Iz življenja lovca in nabiralca. Iz življenja poljedelca in živinorejca. Življenje v kovinskih dobah. Duhovni svet in miselno (prostorsko) obzorje človeka v prazgodovini. Naši kraji v prazgodovinskem obdobju.
3. ZGODNJE VISOKE KULTURE
Zgodnje visoke kulture (prve civilizacije): čas in prostor. Začetki prvih civilizacij: Mezopotamija, Egipt, Feničani, Hebrejci, Hetiti, Perzija, Indija, Kitajska. Izbrane podobe iz življenja po civilizacijsko-kulturnih območjih. Glavne pridobitve v znanosti in umetnosti; književnost in religija.
4. ANTIČNI SVET STARE GRČIJE IN RIMA
Vzpon in zaton kretsko-mikenske kulture. Od Iliade in Odiseje do grških polis. Kolonizacija in širjenje grškega vpliva. Enotnost in različnost grškega sveta. Grški svet bogov in grški svet ljudi. “Zlata doba” grških polis. Grško-perzijske vojne in odnos do svobode. Vsakdanjik moških, žensk, sužnjev (v mestih in na deželi). V grški šoli in gledališču. Boj in tekmovanje med polis, slabitev mestnih držav. Vzpon Makedonije.
Helenizem - povezava grške kulture z Vzhodom. Grška kulturna zapuščina: slovstvo, govorništvo, znanost, zgodovina, umetnost. Pomen grške kulture in filozofije za prihodnji razvoj evropske kulture in političnih ustanov.
Rim od nastanka do republike. Širjenje v sredozemski svet; posledice ekspanzije za način življenja Rimljanov. Grčija in Rim - konflikt in spajanje kultur. Rimska družba in gospodarstvo. Kriza republike in prehod v cesarstvo: principat - Avgustus prvi med enakimi.
Meje rimskega cesarstva. Iz življenja Rimljanov: bogataši in reveži, zabave in igre; življenje na podeželju; življenje sužnjev (galjoti, gladiatorji, hišni sužnji in učitelji).
Naši kraji v rimski dobi.
Rimska kultura: arhitektura, znanost in likovna umetnost. Rimsko pravo. Rimski svet bogov.
Začetki krščanstva: zgodovinsko ozadje, Biblija in zgodovina, socialno-verska sporočila zgodnjega krščanstva. Krščanstvo od preganjane do državne religije.
Kriza rimskega cesarstva in njegov propad: vse večje težave pri upravljanju cesarstva, rimski Vzhod in Zahod, naraščanje pritiska tujih ljudstev, propad Zahodnorimskega cesarstva.
5. ZGODNJI SREDNJI VEK
Zemljevid Evrope v 5. stoletju. Preseljevanje ljudstev v Evropi: Germani in Slovani; novi in stari naseljenci, soočenje in prepletanje različnih svetov, kultur in religij.
Nova etnična in politična podoba Evrope: nastanek barbarskih držav (ob zemljevidu). Novi gospodarski temelji; nova družbena struktura; različni tipi fevdalizma.
Trije evropski duhovnokulturno-civilizacijski krogi: evropski zahod, evropski vzhod (Bizanc), islam in Arabci.
Sprehod po Evropi - podobe iz življenja: na zgodnjesrednjeveških gradovih in v vaseh na evropskem zahodu, vzhodu, severu in jugu.
5.1 SLOVENCI V ZGODNJEM SREDNJEM VEKU
Slovenski naselitveni prostor, Karantanija. Širjenje krščanstva iz Ogleja in Salzburga in postopna izguba samostojnosti. Podobe iz življenja Slovencev.
6. EVROPA MED 10. IN 12. STOLETJEM
Znani in neznani svet okoli leta 1000: politični, etnični in kulturnozgodovinski zemljevid, geografsko obzorje človeka.
Zahodna Evropa po razpadu frankovskega imperija: investiturni boj, meje katoliške Evrope in boj proti nevernikom (križarske vojne). Vzhodna Evropa. Jugovzhodna Evropa.
Drugi letnik (70 ur)
7. VISOKI IN POZNI SREDNJI VEK
Znani in neznani svetovi od 12. do 15. stoletja: politični, etnični in kulturno-zgodovinski zemljevid. Vpadi ljudstev z Vzhoda in vpliv na evropsko dogajanje. Turki in njihov prodor na Balkan.
Srednjeveško podeželje - podobe iz življenja: kmetje, plemstvo, duhovščina. Duhovno obzorje takratnih ljudi - do kod je videl kmet, do kod evropski plemič.
Srednjeveška mesta in meščanstvo. Nastanek mest in razlike v različnih tipih. Podobe iz življenja različnih meščanov.
Duhovni svet srednjega veka: krščanstvo, shizma in verske sekte, ostanki poganskih elementov (vraževerje). Papeštvo in meništvo. Inkvizicija. Šolstvo in nastanek srednjeveških univerz. Evropa viteštva, romanike in gotike.
7.1 SLOVENSKE DEŽELE V VISOKEM IN POZNEM SREDNJEM VEKU
Slovenci v rimsko - nemškem cesarstvu, na Ogrskem in v okviru Beneške republike; kolonizacija. Gospodarski in kulturni razvoj. Nastanek zgodovinskih dežel.
8. EVROPA NA PREHODU V NOVI VEK
Zgodnje oblike kapitalizma: založništvo in manufaktura. Vzpon znanosti. Tehnična odkritja do 16. stoletja, ki so pomembna za razvoj stroke, ter njihov vpliv na vsakdanje življenje.
Geografska odkritja in spajanje različnih svetov. Pomen odkritij za spremembe v evropski miselnosti.
Humanizem in renesansa - spremenjen odnos do življenja in smrti.
Herezije in kriza papeštva v 15. stoletju. Reformacija, protireformacija in katoliška prenova: vzroki in smeri reformacije; razširjenost; nastop proti reformaciji in zmaga katoliške Cerkve.
Začetki (modernih) meščanskih družb: Velika Britanija in Nizozemska v 17. stoletju. Absolutizem: utrjevanje absolutne monarhije, višek absolutizma (Ludvik XIV.). Habsburžani kot nemški cesarji in začetek moderne Avstrije.
8.1 SLOVENCI OD 15. DO 18. STOLETJA
Gospodarski in kulturni razvoj slovenskih dežel v 15. in 16. stoletju.
Kmečki upori in turški vpadi. Reformacija in začetki slovenske književnosti.
Življenje v slovenskih deželah v 17. in 18. stoletju. Podobe iz življenja v slovenskih mestih in na podeželju. Kultura.
9. KRIZA EVROPE STAREGA REDA IN NJEN POSKUS, DA SE MODERNIZIRA
Začetki moderne industrializacije in evropsko gospodarstvo v 18. stoletju. Iznajdbe in izumi v 18. stoletju, ki so pomembni za razvoj stroke, ter njihov vpliv na vsakdanje življenje.
Evropska miselnost in kultura 18. stoletja.
Britanske kolonije v Ameriki in nastanek ZDA. Vpliv na evropska gibanja.
Počasna modernizacija Francije in pomembnejši vzroki za revolucijo. Francoska revolucija - leto 1789 in njena gesla. Jakobinizem; kratkotrajna zmaga in poraz. Pomen in vpliv na poznejša zgodovinska dogajanja.
Napoleon in napoleonske vojne.
9.1 SLOVENCI V ČASU FRANCOSKE REVOLUCIJE IN NAPOLEONSKIH VOJN
Slovenski prostor v času francoske revolucije in napoleonskih vojn (kratek opis življenja v mestih in na podeželju).
10. SVET IN EVROPA V PRVI POLOVICI 19. STOLETJA
Dunajski kongres in nova ureditev Evrope: nov zemljevid Evrope, poskus vzpostavitve ravnotežja teritorialnih interesov, sveta aliansa, vpliv kongresa na usodo naslednjih evropskih generacij.
Svet in Evropa v 1. polovici 19. stoletja; nacionalna gibanja.
Znanstveno-tehnični razvoj in širjenje industrializacije. Revolucija v prometu - železnica, parniki, telegraf. Iznajdbe in izumi, ki so pomembni za razvoj stroke, ter njihov vpliv na vsakdanje življenje.
Življenje v mestih in na podeželju v prvi polovici 19. stoletja. Nova mesta in novi problemi. Krepitev meščanstva. Življenjske razmere ter pogoji za delo in ustvarjanje. Agrarni problemi v različnih delih sveta. Podobe iz vsakdanjega življenja plemstva in kmetov. Kulturni tokovi v prvi polovici 19. stoletja.
10.1 SLOVENCI V 1. POLOVICI 19. STOLETJA
Slovenske dežele v času od 1815 do 1848. Narodnostne in kulturne razmere: Bleiweisov in Prešernov krog, romantika. Začetki industrializacije.
10.2 REVOLUCIJE 1848
Revolucije 1848 in začetek nove dobe. Okrepitev meščanstva in njegova vodilna vloga. Pomlad narodov.
Leto 1848 in Slovenci: kmečko vprašanje, nacionalni problemi. Zedinjena Slovenija.
11. SVET IN EVROPA V DRUGI POLOVICI 19. IN V ZAČETKU 20. STOLETJA
Druga industrijska revolucija. Iznajdbe in izumi, ki so pomembni za razvoj stroke, ter njihov vpliv na vsakdanje življenje. Gospodarske, družbene in kulturne posledice druge industrijske revolucije (industrializacija in nastajanje monopolov, nastajanje velikih mest, izvoz kapitala in širjenje evropskega vpliva). Kultura v drugi polovici 19. stoletja in na začetku 20. stoletja.
Življenje v evropskih mestih in na podeželju konec 19. in začetku 20. stoletja (primerjava med evropskimi in slovenskimi mesti).
Pregled političnega razvoja pomembnejših držav pred prvo svetovno vojno. Kolonializem razvitih kot posledica izvoza kapitala. Boj med velesilami za prevlado v svetu.
11.1 SLOVENCI NA PREHODU MED 19. IN 20. STOLETJEM
Gospodarske razmere, položaj slovenskega kmeta in delavca. Ustavna doba; oblikovanje slovenskih političnih strank. Slovenska kulturna ustvarjalnost.
Jugoslovansko vprašanje; velikosrbski in velikohrvaški program, trializem. Cankar in jugoslovanstvo, Preporodovci.
Tretji letnik (70 ur)
12. PRVA SVETOVNA VOJNA
Prva svetovna vojna - vzroki in povod. Vojaške zveze. Glavna evropska bojišča. Značilnosti vojskovanja v prvi svetovni vojni.
Življenje Evrope v vojni - evropska mesta in podeželje. Revolucija v Rusiji.
Konec prve svetovne vojne.
12.1 SLOVENCI MED PRVO SVETOVNO VOJNO
Nemški nacionalistični pritisk. Soška fronta, begunstvo. Življenje na Slovenskem med prvo svetovno vojno.
13. SVET MED OBEMA VOJNAMA
Pariška mirovna konferenca (temeljni pogledi in problemi; obnovitev starih in nastajanje novih konfliktov). Društvo narodov in mirovne pogodbe.
Povojni evropski “nered” in vplivi oktobrske revolucije na revolucionarna gibanja v Srednji Evropi. Znanstveno-tehnični in kulturni razvoj: znanost in tehnika; iznajdbe in izumi, ki so pomembni za razvoj stroke, ter njihov vpliv na vsakdanje življenje. Kultura v obdobju med obema vojnama.
Razvoj svetovnega gospodarstva v obdobju med obema vojnama - vzponi in padci. Velika svetovna gospodarska kriza 1929 - 1934.
Kriza demokracije in nastanek fašističnih sistemov: države parlamentarne demokracije, socialistični sistem, fašizem in nacizem.
Razvoj nekaterih neevropskih držav in narodnoosvobodilna gibanja v kolonijah.
13.1 SLOVENCI V OBDOBJU MED OBEMA VOJNAMA
Nastanek Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (majniška in krfska deklaracija ter država Slovencev, Hrvatov in Srbov), boj za slovenske meje po prvi svetovni vojni, nerešena vprašanja Kraljevine SHS.
Kraljevina Jugoslavija pred drugo svetovno vojno: kriza jugoslovanskega parlamentarizma. Življenje v Kraljevini Jugoslaviji - mesta in podeželje.
Šolstvo, univerza, kulturne ustanove na Slovenskem in njihov pomen za nacionalni, znanstveni in kulturni razvoj.
Življenje in položaj zamejskih Slovencev.
14. DRUGA SVETOVNA VOJNA
Agresija fašističnih držav in njihova prva osvajanja: vzroki za drugo svetovno vojno ter politični in vojaški tabori. Začetek druge svetovne vojne in njen potek. Oblikovanje protifašistične koalicije. Preobrat v vojni in protiofenziva antifašističnih sil.
Značilnosti nacistične okupacijske politike in evropska odporniška gibanja. Koncentracijska taborišča.
Zlom fašističnih sil in posledice največje vojne v zgodovini človeštva.
14.1 SLOVENCI MED DRUGO SVETOVNO VOJNO
Napad na Jugoslavijo in njen zlom. Jugoslavija po okupaciji in okupacijski sistemi. Osvobodilni boj Slovencev: začetek odpora, reakcije okupatorjev na vstajo. Stališče političnih strank do okupatorja; odnos meščanskih strank do Osvobodilne fronte; vprašanje revolucije in kontrarevolucije. Življenje v slovenskih mestih in na podeželju med drugo svetovno vojno. Oblikovanje "slovenske državnosti" v okviru jugoslovanske.
Konec druge svetovne vojne v Sloveniji.
15. SVET PO DRUGI SVETOVNI VOJNI
Obračun s poraženci in novi temelji svetovne politike. Nova razmerja sil v svetu. Organizacija združenih narodov in njen pomen za ohranitev svetovnega miru.
Nič več vojne - a tudi ne miru: hladna vojna, blokovska razdelitev sveta, gospodarsko povezovanje.
Različni svetovi - njihovi vzponi in krize: razvoj zahoda, vzhodni - socialistični svet, tretji svet - države v razvoju.
Življenje se hitro spreminja. Svet naših staršev. Znanstveno tehnični napredek - iznajdbe in izumi ter njihov vpliv na vsakdanje življenje. Življenje se prilagaja novim časom. Kultura v obdobju po drugi svetovni vojni.
15.1 SLOVENCI PO DRUGI SVETOVNI VOJNI
Povojne razmere: optimizem in postopna obnova, nova oblast in obračun z nasprotniki, boj za meje, mednarodni položaj. Problemi razvoja večnacionalne države: gospodarske reforme in vedno znova krize, mednacionalni odnosi.
Razpad Jugoslavije: vzroki za razkroj.
Slovensko osamosvajanje in življenje v Republiki Sloveniji.
16. TEMELJNA PROTISLOVJA V SODOBNEM SVETU
Sever - jug; bogati - revni; lačni - siti; oboroževanje; prenaseljenost; rast nestrpnosti; onesnaženo okolje. V kolikšni meri je sodobni svet povezan s preteklostjo?
1. letnik
1. ZGODOVINA
Formativni in socializacijski cilji |
Ključne teme |
Povezave |
Dijak: |
||
|
Čas in prostor - temeljni določili človeka in družbe. |
|
|
||
|
Pot k zgodovinski resnici. |
2.PODOBE IZ PRAZGODOVINE
Formativni in socializacijski cilji |
Ključne teme |
Povezave |
Dijak: |
||
|
Iz življenja lovca, nabiralca; poljedelca in živinorejca. |
|
|
||
|
||
|
||
|
||
|
Duhovni svet človeka. |
|
|
Naši kraji v prazgodovini. |
obisk muzeja ali bližnjega arheološkega najdišča |
3.ZGODNJE VISOKE KULTURE
Formativni in socializacijski cilji |
Ključne teme |
Povezave |
Dijak: |
||
|
Začetek in razvoj prvih “visokih kultur”. |
|
|
||
|
||
|
Izbrane podobe iz življenja po civilizacijsko-kulturnih območjih. |
|
|
||
|
Kulturna dediščina najstarejših civilizacij. |
umetnost |
|
||
|
Religija. |
4. ANTIČNI SVET GRČIJE IN RIMA
Formativni in socializacijski cilji | Ključne teme | Povezave |
Dijak: | ||
|
Vzpon in zaton Kretsko- Mikenske kulture. |
|
|
||
|
Od Iliade do grških polis. |
|
|
||
|
književnost, 1.l. |
|
|
||
|
||
|
Mestna država – polis. |
|
|
||
|
||
|
Grško perzijske vojne in grški odnos do svobode. |
|
|
Vsakdanjik moških, žensk, otrok, sužnjev. |
|
|
||
|
Boj med polis, vzpon Makedonije. |
|
|
||
|
||
|
Grška kulturna zapuščina. |
slovenščina književnost (1.l.) |
|
umetnost |
|
|
||
|
Rim od nastanka do republike. |
|
|
||
|
||
|
Rim - obdobje republike. |
|
|
||
|
||
|
||
|
Kriza rimske republike in prehod v cesarstvo – principat. |
|
|
||
|
||
|
||
|
Iz življenja Rimljanov. |
|
|
||
|
||
|
Začetki krščanstva. |
|
|
slovenščina književnost (1.l.) |
|
|
Rimska kultura. |
|
|
||
|
||
|
Kriza in propad cesarstva. |
5. ZGODNJI SREDNJI VEK
Formativni in socializacijski cilji |
Ključne teme |
Povezave |
Dijak: |
||
|
Preseljevanje ljudstev in nova politična, etnična in gospodarska podoba Evrope. |
|
|
||
|
||
|
Trije kulturno-civilizacijski krogi: |
|
|
|
|
|
||
|
||
|
Karolinška renesansa. |
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
književnost |
|
|
5.1 SLOVENCI V ZGODNJEM SREDNJEM VEKU
Formativni in socializacijski cilji |
Ključne teme |
Povezave |
Dijak: |
||
|
Naselitev prednikov Slovencev, Karantanija in Spodnja Panonija. |
|
|
||
|
slovenščina književnost |
|
|
Brižinski spomeniki |
|
|
Postopna izguba samostojnosti. |
Formativni in socializacijski cilji |
Ključne teme |
Povezave |
Dijak: |
||
|
Zahodna in Srednja Evropa. |
|
|
||
|
||
|
||
|
Meje katoliške Evrope in boj proti nevernikom (križarske vojne). |
|
|
||
|
||
|
||
|
Slovani - Vzhodna Evropa. |
|
|
||
|
Jugovzhodna Evropa. |
7. VISOKI IN POZNI SREDNJI VEK
Formativni in socializacijski cilji |
Ključne teme |
Povezave |
Dijak: |
||
|
Srednjeveško podeželje. |
|
|
||
|
||
|
||
|
Srednjeveška mesta in meščanstvo. |
|
|
||
|
||
|
Turki in njihov prodor na Balkan. |
|
|
||
|
Duhovni svet srednjega veka. |
|
|
||
|
||
|
||
|
Formativni in socializacijski cilji |
Ključne teme |
Povezave |
Dijak: |
||
|
Nastanek zgodovinskih pokrajin. |
|
|
||
|
Kolonizacija. |
|
|
||
|
Mesta. |
|
|
Formativni in socializacijski cilji |
Ključne teme |
Povezave |
Dijak: |
||
|
Tehnična spoznanja in odkritja; zgodnje oblike kapitalistične proizvodnje. |
|
|
||
|
||
|
||
|
Geografska odkritja in spajanje različnih svetov. |
|
|
||
|
||
|
Humanizem in renesansa. |
umetnost |
|
Slovenščina književnost |
|
|
Reformacija in protireformacija. |
|
|
||
|
||
|
||
|
||
|
||
|
Začetki modernih meščanskih družb. |
|
|
||
|
||
|
Utrjevanje absolutne monarhije. |
|
|
||
|
Habsburžani kot nemški cesarji in začetek moderne Avstrije. |
|
|
||
|
||
|
||
|
Formativni in socializacijski cilji |
Ključne teme |
Povezave |
Dijak: |
||
|
Razvoj slovenskih dežel v 15. in 16. stoletju. |
|
|
||
|
||
|
||
|
||
|
književnost |
|
|
Slovenske dežele v 17. in 18. stoletju. |
|
|
||
|
slovenščina književnost; umetnost |
|
|
Formativni in socializacijski cilji |
Ključne teme |
Povezave |
Dijak: |
||
|
Začetki moderne industrializacije. |
|
|
||
|
Evropska miselnost 18. stoletja. |
slovenščina književnost |
|
||
|
||
|
||
|
Nastanek ZDA in vpliv na evropska gibanja. |
|
|
||
|
Francoska revolucija. |
|
|
||
|
||
|
||
|
Napoleon in napoleonske vojne. |
|
|
Formativni in socializacijski cilji |
Ključne teme |
Povezave |
Dijak: |
||
|
Slovensko ozemlje v času francoske revolucije. |
|
|
||
|
slovenščina književnost |
Formativni in socializacijski cilji |
Ključne teme |
Povezave |
Dijak: |
||
|
Dunajski kongres 1815. |
|
|
||
|
Nova nezadovoljstva in nemiri. |
|
|
||
|
||
|
Znanstveno tehnološki razvoj in širjenje industrijske revolucije. |
|
|
||
|
||
|
Življenje v mestih in na deželi. |
|
|
||
|
||
|
10.1 SLOVENCI V PRVI POLOVICI 19. STOLETJA
Formativni in socializacijski cilji |
Ključne teme |
Povezave |
||
Dijak: |
||||
|
||||
|
||||
|
Slovenščina književnost (2.l.) |
Formativni in socializacijski cilji |
Ključne teme |
Povezave |
||
Dijak: |
||||
|
Okrepitev meščanstva in pomlad narodov. |
|||
|
||||
|
Slovenci v revoluciji 1848. |
|||
|
||||
|
Formativni in socializacijski cilji |
Ključne teme |
Povezave |
Dijak: |
||
|
Druga industrijska revolucija. |
|
|
||
|
||
|
Življenje v mestih in na deželi. |
|
|
||
|
||
|
||
|
Izvoz kapitala in širjenje evropskega vpliva v izven evropski svet. |
|
|
||
|
Kultura, šolstvo. |
|
|
||
|
Pregled političnega razvoja najpomembnejših držav. |
|
|
||
|
||
|
||
|
||
|
||
|
Boj med velesilami za prevlado v svetu. |
|
|
||
|
Formativni in socializacijski cilji |
Ključne teme |
Povezave |
||
Dijak: |
||||
|
Gospodarske razmere. |
|||
|
||||
|
Politično organiziranje. |
|||
|
||||
|
Slovenska kulturna ustvarjalnost. |
Slovenščina književnost (2.in 3.l.) |
||
|
||||
|
Jugoslovanska misel in različni koncepti. |
|||
|
12. PRVA SVETOVNA VOJNA
Formativni in socializacijski cilji |
Ključne teme |
Povezave |
||
Dijak: |
||||
|
Razdeljenost Evrope v dva bloka in vojni spopad |
|||
|
||||
|
||||
|
Življenje med vojno, totalizacija vojne. |
|||
|
||||
|
Širjenje vojne, vojni preobrat. |
|||
|
||||
|
Revolucionarno vrenje v Rusiji. |
|||
|
||||
|
Slovenci med prvo svetovno - doživljanje vojne. |
Slovenščina književnost (3.l.) |
||
|
||||
|
Formativni in socializacijski cilji |
Ključne teme |
Povezave |
||
Dijak: |
||||
|
Pariška mirovna konferenca in nova podoba Evrope. |
|||
|
||||
|
Povojni evropski “nered” in odmevi oktobrske revolucije. |
|||
|
||||
|
||||
|
Znanstveno-tehnični in kulturni razvoj. |
|||
|
||||
|
||||
|
Gospodarski vzpon in krize med obema vojnama. |
|||
|
||||
|
||||
|
Kriza demokracije, pojav fašističnih in drugih totalitarnih sistemov. |
|||
|
||||
|
||||
|
||||
|
||||
|
Formativni in socializacijski cilji |
Ključne teme |
Povezave |
||
Dijak: |
||||
|
Slovenci v Kraljevini SHS (mejna vprašanja, razvojni problemi) |
|||
|
||||
|
||||
|
||||
|
||||
|
||||
|
Slovensko gospodarstvo. |
|||
|
||||
|
Kriza jugoslovanskega parlamentarizma. |
|||
|
||||
|
Šolstvo in kulturne ustanove na Slovenskem. |
|||
|
Zamejski Slovenci. |
|||
|
Formativni in socializacijski cilji |
Ključne teme |
Povezave |
||
Dijak: |
||||
|
Od kršitev mirovnih pogodb do izbruha svetovne morije. |
|||
|
||||
|
||||
|
Začetek vojne, njeno širjenje oblikovanje protifašistične koalicije. |
|||
|
||||
|
||||
|
Značilnosti okupacijske politike in evropska odporniška gibanja. |
|||
|
||||
|
||||
|
Sprememba v razmerju sil in dogovori o povojni ureditvi sveta. |
|||
|
||||
|
||||
|
Jugoslavija po okupaciji. |
|||
|
||||
|
||||
|
Slovenci med drugo svetovno vojno. |
|||
|
||||
|
||||
|
|
|||
|
||||
|
||||
|
Formativni in socializacijski cilji |
Ključne teme |
Povezave |
Dijak: |
||
|
Novi temelji svetovne politike, nova razmerja sil. |
|
|
||
|
||
|
||
|
Nič več vojne, a tudi ne miru. |
|
|
||
|
||
|
Različni svetovi, njihovi vzponi in krize. |
|
|
geografija |
|
|
geografija |
|
|
Tretji svet in države v razvoju. |
|
|
||
|
Življenje se hitro spreminja. |
geografija |
Formativni in socializacijski cilji |
Ključne teme |
Povezave |
Dijak: |
||
|
Optimizem in postopna obnova. |
|
|
||
|
||
|
Slovenščina književnost (4.l.) |
|
|
Mejna vprašanja in mednarodni položaj. |
|
|
||
|
Problemi razvoja večnacionalne države. |
|
|
||
|
||
|
Slovensko osamosvajanje |
|
|
Formativni in socializacijski cilji |
Ključne teme |
Povezave |
Dijak: |
||
|
Revni - lačni – siti. |
|
|
Onesnaženo okolje. |
|
|
Učni načrt s tematizirano zasnovanostjo smiselno nadgrajuje in poglablja cilje pouka zgodovine v osnovni šoli. Učna poglavja so oblikovana na podlagi konkretnih, tipičnih zgodovinskih primerov. Teme so razporejene tako, da dijaki spoznavajo in razumevajo najprej konkretna dogajanja, pojave in procese iz obče zgodovine, sledi proučevanje domače zgodovine. Učitelji naj pri načrtovanju vzgojno-izobraževalnega dela zato upoštevajo celoten učni načrt (v vertikali), saj bodo tako uspešneje uresničevali temeljne cilje.
Z večkratno obravnavo temeljnih pojmov na različnih ravneh in v različnih vzročno-posledičnih zvezah bodo zagotovili večjo uporabnost in trajnost dijakovega znanja. Z uvajanjem v razumevanje konkretnih oblik zgodovinskih dogajanj, pojavov, procesov in njihove medsebojne prepletenosti pouk zgodovine omogoča razvijanje sposobnosti za kritično zgodovinsko mišljenje in oblikovanje stališč do različnih pojavnih oblik sodobnega sveta. Posamezne teme so lahko hkrati izhodišče ali pomoč pri obravnavi vsebin drugih predmetov.
Načrt omogoča selektivni pristop k učnim vsebinam. V skladu z njihovim pomenom (za razumevanje glavnih zgodovinskih tokov v posameznih zgodovinskih dobah in razvoja v daljšem časovnem obdobju ter slovenske zgodovine) bo učitelj nekatere teme obravnaval bolj poglobljeno, druge pretežno kot informacijo.
Pri izboru ciljev in vsebin naj učitelji upoštevajo predvsem naslednje kriterije: vertikalno povezanost učnih vsebin; pomembnost vsebin za razumevanje razvoja (kontinuitete in diskontinuitete) v daljšem časovnem obdobju; pomen izbranih ciljev za glavnih značilnosti določenega zgodovinskega obdobja; pomen znanj za širšo splošno razgledanost.
Z metodičnega vidika naj učitelji pri načrtovanju dela upoštevajo aktivne oblike in metode pouka, ki dijake motivirajo in razvijajo njihovo sposobnost za samostojno delo. Operativni učni cilji praviloma nakazujejo uresničevanje aktivnosti dijakov pri pridobivanju novih informacij, izbor konkretnih metod dela pa je stvar učiteljeve strokovne avtonomije in razpoložljivih učnih sredstev. Narava posameznih ciljev in vsebin narekuje metode dela (delo z zgodovinskim zemljevidom, besedilom, viri, s slikovnim gradivom, statističnimi podatki, z zgodovinsko poljudno literaturo itd.).
Učitelji ne smejo pozabiti, da namen aktivnih metod dela z uporabo učnih pripomočkov ni le nazornost pouka, ampak predvsem usposabljanje dijakov za samostojno delo in aktiven odnos do informacij, ki mu jih nudi posamezen učni pripomoček. Dijak mora spoznati smisel pravilne uporabe učnega pripomočka in iskanja bistvenih informacij (karte, slike itd.) in se zavedati pomena različnih virov za spoznavanje zgodovine.
Interdisciplinarne vsebine je priporočljivo obdelati tudi v obliki projektnega dela. Pri sodobnem pouku zgodovine so izrednega pomena zgodovinske ekskurzije in obiski muzejskih zbirk tako za spoznavni proces kot razvijanje pravilnega odnosa do ohranjanja kulturne dediščine. Za nazornost pouka in motivacijo je zelo pomembna opremljenost učilnic z AV sredstvi.
Ker so oddelki po interesih in sposobnostih heterogeni, je glede na možnosti potrebno upoštevati tudi individualne razlike. Če hoče učitelj upoštevati in izpeljati individualizacijo, se mora seznaniti z individualnimi interesi, sposobnostmi in lastnostmi dijakov. Na osnovi spoznanj prilagaja tempo dela v skupinah in izbira učne oblike, metode in krajše samostojno delo. Navodila oziroma vprašanja za samostojno delo in testi morajo biti različnih težavnostnih stopenj, ki posamezniku omogočajo doseči skupne cilje.
Pri tem je zelo pomembna ustrezna materialna opremljenost priročne zgodovinske knjižnice (zadostno število atlasov, zbirk virov in poljudne literature).
Učne vsebine in cilji predmeta zgodovina se povezujejo s poukom slovenščine (književnosti), geografije in umetnosti. Natančne povezave določenih ciljev in vsebin zgodovine z drugimi predmeti so opredeljene pri posameznih operativnih ciljih.
Slovenščina
S poukom književnosti je povezan izbor odlomkov iz umetnostnih besedil s socialno in kulturno vsebino in odlomkov, ki prikazujejo doživljanje življenjskih razmer. Tovrstna besedila uporabljamo pri pouku zgodovine zaradi lažjega razumevanja in večje plastičnosti pri obravnavi zgodovinskih dogajanj, pa tudi pri prikazu miselnosti določenega zgodovinskega obdobja.
Geografija
Pri uresničevanju zgodovinskih ciljev in učnih vsebin o značilnostih razvoja v svetu v 70. in 80. letih je smiselna povezava z geografijo, zlasti s temami o gospodarskem razvoju.
Umetnost
Pri duhovnozgodovinskem prikazu določenega zgodovinskega obdobja in dosežkov na področju umetnosti se smiselno povezujejo zgodovina, likovna in glasbena umetnost.
Preverjanje in ocenjevanje znanja pri zgodovini je ustno. Oceno je možno pridobiti tudi z referatom ali drugimi izdelki (skica, plakat, grafikon ...) Po zaključenih širših tematskih sklopih je preverjanje in ocenjevanje znanja lahko tudi pisno z nalogami objektivnega tipa.
S kompleksnejšim pisnim preverjanjem naj učitelj pridobi vpogled v kvaliteto pridobljenega znanja, spretnosti in veščin dijakov. Ugotovitve pa naj mu bodo vodilo o tem, katere učne vsebine bo potrebno še utrditi ali celo dodatno obrazložiti.
Zelo pomembno je, da se učni pripomočki uporabljajo v vseh fazah učnega procesa (uvajanje, pridobivanje novih vsebin, ponavljanje, preverjanje in ocenjevanje).
Pri ocenjevanju se upošteva poznavanje in razumevanje obravnavanih vsebin ter zmožnost zgodovinske analize in interpretacije.
A ) Pri znanju in razumevanju se pričakuje, da dijak zna:
B) Na ravni analize in interpretacije (višji cilji) se od dijaka pričakuje, da zna:
Atlasi in zbirke virov:
16 izvodov Šolskega zgodovinskega atlasa, DZS 1994
16 izvodov naslednjih zbirk zgodovinskih virov:
T. Ferenc, Okupacijski sistemi v Sloveniji 1941-45, Modrijan, 1997;
Ž. Lazarević, Slovensko gospodarstvo v prvi Jugoslaviji, Modrijan, 1997;
J. Prinčič, Slovensko gospodarstvo v drugi Jugoslaviji, Modrijan, 1997
Literatura za dijake:
Stane Berzelak: Zgodovina 1, učbenik za tehniške in druge strokovne šole, Modrijan, Ljubljana 1996
Stane Berzelak: Zgodovina 2, učbenik za tehniške in druge strokovne šole, Modrijan, Ljubljana 1998
Stane Berzelak: Zgodovina 1, delovni zvezek, Modrijan, Ljubljana 1997
Stane Berzelak: Zgodovina 2, delovni zvezek, Modrijan , Ljubljana 1998
Literatura za izvajalce:
Svetovna zgodovina, CZ, Ljubljana 1976, 1981
Sodobna ilustrirana enciklopedija, Zgodovina, MK, Ljubljana 1968
Zgodovina v slikah 1- 16 , DZS, Ljubljana ,1974 - 1982
Velika ilustrirana enciklopedija, MK, Ljubljana 1983
G.Hout, Stari Egipt, Pomurska založba, Murska Sobota 1994
Rimljani, CZ, Ljubljana 1982
F. Braudel, Čas sveta, Studia humanitatis, Ljubljana 1991
Svet biblije, MK, Ljubljana 1993
Zgodovina krščanstva, Ognjišče/DZ Ljubljana 1992
Velika verstva sveta, Ognišče, Koper 1991
Kronika XX. stoletja, MK, Ljubljana 1993
Druga svetovna vojna 1-3, MK 1981
Stoletje svetovnih vojn, CZ, Ljubljana, 1981
M. Mikuž, Svet po vojni, 1-2, CZ, Ljubljana 1983
Kako so živeli, MK, Ljubljana 1989-91
I. Voje, Oris zgodovine jugovzhodne Evrope, FF, Ljubljana 1992
I. Voje, Nemirni Balkan - zgodovinski pregled od 6. do 18. stoletja, DZS, Ljubljana 1994
Zgodovina Slovencev, CZ, Ljubljana 1979
B. Grafenauer, Zgodovina slovenskega naroda I. - V., Kmečka knjiga
Gestrin, Melik: Slovenska zgodovina 1792-1918, DZS, Ljubljana 1966
F. Gestrin, Slovenske dežele in zgodnji kapitalizem, Ljubljana 1991
V. Simoniti, Turki so v deželi že, Ljubljana, 1990
Slovenska kronika 20. stoletja, 1-2, Nova revija, Ljubljana 1995
Dokumenti slovenstva, CZ, Ljubljana 1994
M. Kacin, T. Ferenc, T. Zorn: Slovenci v zamejstvu, DZS, Ljubljana 1974
Enciklopedija Slovenije, MK, Ljubljana 1987
Zgodovina cerkve na Slovenskem, Mohorjeva družba, Ljubljana 1991
The Times atlas svetovne godovine, DZS, Ljubljana 1989
Biblijski atlas, CZ, Ljubljana 1990
Periodični tisk:
Zgodovinski časopis
Zgodovina v šoli
Kronika - časopis za slovensko krajevno zgoodovino
Časopis za zgodovino in narodopisje
Prispevki za novejšo zgodovino
Viri:
Učni načrt za zgodovino v tehniških in drugih strokovnih šolah, ZRSŠ, Ljubljana 1996
Učni načrt za zgodovino v gimnaziji, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana 1996
Analiza stanja in predlogi za spremembe, prispevki k prenovi gimnazijskega izobraževanja, ZRSŠ, Ljubljana 1996
History in the National Curriculum (England), 1991
History in the National Curricculum, DFE, London 1995
Lehrplane für Handelsakademie, Wien 1989
Höhrere Lehranstalt für Tourismus, Stundentafel; Lehrpläne Geschichte und Kultur
Lehrplan der Höhrere Lehranstalt für allgemeine Landwirtschaft
Höhrere Lehranstalt für Wirtschaftliche Berufe
Lehrplan der Höhrere Lehranstalt für Elektrotechnik
Présentation générale de la rénovation pédagogique des lycées, Document d’information - Janvier 1992