KATALOG ZNANJA

NARAVOSLOVJE (biološki, kemijski in fizikalni del)

NIŽJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE

95 ur

Določil SSRSSI na 17. seji, 7. 7. 1998

VSEBINA

1. POLOŽAJ, FILOZOFIJA IN NARAVA PREDMETA

1.1.  NAMEN IN OPREDELITEV PREDMETA

1.1.1. Opredelitev predmeta

1.1.2. Filozofija in narava predmeta

1.1.3.  Narava predmeta

2. GLOBALNI CILJI PREDMETA

3.  PREDMETNI KATALOG

3.1. OBVEZNI DEL PROGRAMA

3.2.  CILJI, DEJAVNOSTI, VSEBINE

4. PREDMETNI KATALOG

4.1. BIOLOŠKI DEL

4.2. FIZIKALNI DEL

4.3. KEMIJSKI DEL

5. DIDAKTIČNA PRIPOROČILA

6. PREVERJANJE IN OCENJEVANJE

6.1.  OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA

6.2. PRIPOROČENI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA

1. POLOŽAJ, FILOZOFIJA IN NARAVA PREDMETA

1.1. NAMEN IN OPREDELITEV PREDMETA

1.1.1. Opredelitev predmeta

Naravoslovje je splošno izobraževalni predmet. Z naravoslovnimi vsebinami se učenci srečajo že v 1., 2. in 3. razredu osnovne šole pri predmetu Spoznavanju narave in družbe in v 4. in 5. razredu pri predmetu Spoznavanje narave. V 6., 7. in 8. razredu so biologija, kemija in fizika samostojni predmeti.

Učni načrt za naravoslovje v nižjih poklicnih šolah je zasnovan tako, da po daje dijaku, ki ni dokončal osnovne šole, manjkajoče vsebine in cilje, ki jih ni osvojil v osnovni šoli..

1.1.2.   Filozofija in narava predmeta

Dijaki pri pouku naravoslovja pridobijo temeljno znanje, ki jim omogoča razumevanje narave, naravnih zakonitosti in življenja ter razumevanje problemov okolja. Poleg tega je naravoslovno znanje v oporo strokovno - tehniškemu izobraževanju.

Pouk naravoslovja mora dijaka spodbujati k pravilnemu odnosu do okolja, v katerem posameznik živi in deluje, in ga usposabljati, da ga varuje in ohranja.

1.1.3.   Narava predmeta

Pri pouku naravoslovja se teoretične osnove prepletajo z metodami neposrednega opazovanja, eksperimentiranja in laboratorijskega ter terenskega dela. To daje dijakom možnost, da aktivno pridobivajo znanje, vzpostavijo neposreden stik z življenjem in z naravo in prihajajo do določenih spoznanj z lastnim iskanjem in odkrivanjem.

Dijaki s pridobivanjem informacij iz več virov odkrivajo bistvo obravnavane vsebine, primerjajo ter kritično sprejemajo in presojajo podatke in informacije, se naučijo analizirati, povezovati in posploševati. To jim omogoča poglobljeno razumevanje učnih vsebin in razumevanje soodvisnosti naravoslovnih in družboslovnih znanj. Tako doseženo znanje ni "površinsko", ker ne izhaja le iz usvajanja izoliranih podatkov, zato je uporabno na številnih novih primerih.

2. GLOBALNI CILJI PREDMETA

S poukom naravoslovja želimo pri dijakih:

  • spodbuditi spoznanje, da je človek sestavni del narave,

  • razviti sposobnosti za proučevanje procesov in pojavov v naravi,

  • doseči, da z lastnim iskanjem in proučevanjem pridejo do določenih spoznanj in si

  • oblikujejo odnos do narave,

  • razviti sposobnosti za opazovanje,

  • razviti sposobnosti za posploševanje in uporabo pridobljenih spoznanj,

  • razviti sposobnosti za prepoznavanje materialov s katerimi se srečujejo vsak dan, in ovrednotiti njihovo ustreznost z okoljskega vidika,

  • razviti sposobnosti za prepoznavanje okoljskih problemov v okviru poklicnega področja,

  • razviti odgovoren odnos do okolja in spodbuditi interes za njegovo aktivno varovanje,

  • razviti odnos do varčne uporabe snovi in energijskih virov,

  • pridobiti in razširiti znanje in razumevanje o varnosti in zdravju pri delo v različnih okoljih,

  • vzbuditi spoznanje, da je človek sestavni del narave.

  • razviti razumevanje medsebojne povezanosti med živimi bitji..

    3. PREDMETNI KATALOG

    3.1. OBVEZNI DEL PROGRAMA

    Sestoji iz biološkega, kemijskega in fizikalnega dela.

    3.2. CILJI, DEJAVNOSTI, VSEBINE

    Predmetni katalog za obvezni del programa vključuje cilje, dejavnosti in vsebine (poglavja).

    Cilji:

    Operativni cilji so opredeljeni za vsako poglavje oz. učno snov. Zapisani cilji opredeljujejo minimalne standarde znanj.

    Dejavnosti:

    Navajajo vaje ter laboratorijska in terenska dela. Navedene vaje, laboratorijska in terenska dela lahko zamenjamo z vajami, laboratorijskimi in terenskimi deli z drugačno vsebino, ki pa dosegajo podobne cilje.

    Vsebine:

    Vsebine so navedene le v obliki poglavij in podpoglavij in niso natančneje razdelane, saj jih opredeljujejo cilji.

    • 4. PREDMETNI KATALOG

    VSEBINE (POJMI) CILJI, DEJAVNOSTI

    4.1. BIOLOŠKI DEL

    TEMATSKI SKLOP: ČLOVEK IN OKOLJE

    INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI IN SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    ČLOVEŠKO TELO

  • organ,

  • organski sistem,

  • organizem.

    		•

    Dijak:

  • pozna razlike med enoceličnimi in večceličnimi organizmi,
  • pozna lastnosti organizma;zna ustrezne organe povezati v organski sistem,
  • spozna osnovno vlogo obtočil, kosti, mišic, prebavil, dihal, kože, krvnih obtočil, izločal in spolnih organov,
  • poveže organe in organski sistem v zaključeno celoto - organizem,
  • zna našteti spolne in konstitucijske razlike med moškim in žensko,
  • zna poskrbeti za vsakdanjo telesno higieno.
    		•

    Vaje:

    Opazovanje lastnega telesa in modelov organov


    TEMATSKI SKLOP: EKOLOGIJA IN VAROVANJE OKOLJA

    INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI IN SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    EKOLOGIJA

    Osnovni ekološki pojmi

  • narava
  • ekosistem
  • življenjski prostor
  • neživi dejavniki,
  • živi dejavniki,
  • življenjska združba
  • okolje,
  • habitat,
  • ekološka niša;
    		•

    Dijak:

  • opredeli pojem narava
  • opredeli pojem ekologija in utemelji pomen ekološkega znanja za vsakdanje življenje,
  • na konkretnem primeru ekosistema opredeli življenjski prostor (biotop) in življenjsko združbo,
  • našteje nekaj neživih in nekaj živih dejavnikov ter pojasni njihov pomen v ekosistemu,
  • razume okolje kot skupnost dejavnikov, ki vplivajo na življenje živega bitja,
  • na primerih pojasni pojma: habitat in ekološka niša.
    		•

    Terensko delo:

  • Spoznavanje izbranega ekosistema (opazuje različnih habitatov organizmov Opazovanje medsebojne povezanosti žive in nežive narave).

    Vaje:

    Dejavnosti v naravnem okolju (primerjanje različnih načinov povezanosti organizmov v habitatih,...).

    • Ekologija populacij

  • populacija
  • ekološko ravnovesje,
  • nosilnost okolja;

    		•

    Dijak:

  • opredeli glavne lastnosti populacije in jih pojasni na konkretnih primerih,
  • na primerih razloži medsebojno odvisnost dejavnikov okolja ter opredeli pojem ekološko ravnovesje,
  • pojasni pojem nosilnost okolja,
  • predvidi posledice spremembe izbranega dejavnika v izbranem okolju,
  • utemelji podobnosti in razlike med človeško in živalskimi populacijami;
    		•

    Vaje:

  • Spoznavanje nekaterih metod nabiranja, določanja in prepoznavanja makroskopskih organizmov.
  • Popisovanje živih bitij, določanje, prepoznavanje in poimenuje,
  • Primerjanje različnih populacij med seboj.

    • Kroženje snovi in pretok energije v naravi

  • proizvajalec,
  • potrošnik,
  • razgrajevalec,
  • prehranjevalna veriga,
  • prehranjevalni splet,

    		•

    Dijak:

  • na primerih pojasni in razloži pojme proizvajalec, potrošnik in razgrajevalec,
  • na izbranem primeru prehranjevalnega spleta opredeli vlogo in mesto človeka,
  • na primeru prehranjevalne verige ter prehranjevalnega spleta razloži kroženje snovi in pretok energije v ekosistemu.

    		•

    Vaje:

  • Opazovanje kroženja snovi v izbranem naravnem okolju.

    Vaje:

  • Ponazoritev prehranjevalne verige in prehranjevalnega spleta.

    • Odnosi med organizmi

  • medvrstni odnosi,
  • odnosi znotraj vrste;
    		•

  • na primeru pojasni medvrstne odnose in odnose znotraj vrste;
    		•

    Vaje:

  • Opazovanje odnosov med organizmi na izbranih primerih.

    • Ekosistemi

  • ekosistem, (kopenski, vodni; naravni, antropogeni ekosistem),

    		•

  • na osnovi izbranega spozna dogajanje v ekosistemu,
  • uporabi spoznanja iz ekologije za razlago vplivov na življenjsko raznovrstnost in številčnosti živih bitij,
  • opredeli temeljne skupne značilnosti in glavne razlike med ekosistemi,
  • na primerih ekosistemov izpostavi posledice človeškega poseganja v prostor.
    		•

    Terensko delo:

  • Ogled izbranega ekosistema.

    • Glavni ekološki problemi in potrebni ukrepi za njihovo reševanje

  • onesnaževanje,
  • samoočiščevalna sposobnost;

    		•

    Dijak:

  • pozna glavne vire onesnaževanja okolja in pojasni njihove posledice za naravo,
  • na primerih siromašenja življenjske raznovrstnosti razloži posledice za izbran ekosistem,
  • na primerih vnesenih organizmov (gospodarskih in ljubiteljskih) v ekosisteme predvidi možne ekološke posledice,
  • navede nekaj primerov posegov v okolje in posledice neupoštevanja biotskih zakonitosti.

    • Vaje:

    Opazovanje in proučevanje izbranega naravnega okolja (mlaka, ribnik, potok, gozd,...).

    Varovanje naravne dediščine

  • naravna dediščina,
    		•

    Dijak:

  • seznani se s pomenom varovanja naravne dediščine,
  • opredeli možne ukrepe za varovanje naravne dediščine oziroma za ekološko ustrezno ravnanje.
    		•

    Vaje:

  • Ugotavljanje prisotnosti redkih ali ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v svoji neposredni okolici.

    •

    4.2. FIZIKALNI DEL

    TEMATSKI SKLOP: ENERGIJA IN NJENE OBLIKE

    INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI IN SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    Energija in njene oblike

    Dijak:

  • razlikuje osnovne oblike energije (kinetična, potencialna, notranja, kemijska, jedrska),
  • pozna enoto za energijo,
  • ve, da se energija pretvarja iz ene oblike v drugo.

    		•

    Opazuje pretvarjanje energije pri padanju teles, nihanju, samohodnem kimpežu, kotaljenju po klancu pri posodi, ki je do vrha polna mivke, in pri posodi, ki je napolnjena le delno.

    1. zakon termodinamike

  • ve, da se celotna energija v zaprtem sistemu ohranja,
  • ve, da energija lahko prehaja s telesa na telo z mehaničnim delom, toploto, svetlobo, električnim delom in snovjo.

    		•

    Izdela in uporabi preprosta orodja (klanec, vzvod, škripec).

    Beleži porabo energije v šoli, delavnici, stanovanju na električnem števcu.

    Energijski viri

  • pozna različne vire energije (sončna svetloba, energija gibajočih se tekočin, goriva, električna energija, hrana),
    		•

     

    Prenos energije in stroji

  • zna opisati osnovne načine za prenos energije (mehanski, hidravlični, električni),
  • zna opisati delovanje elektromotorja,
  • zna opisati delovanje toplotnega stroja.

    		•

    Izdela preprost model elektromotorja sestavi preprost model parne turbine.

    2. zakon termodinamike

  • ve, da vseh oblik energije ni mogoče v enaki meri izkoristiti za delo,
  • ve, da trošenje energije pomeni, da se razprši po večjem prostoru (postaja manj koncentrirana) in se pretvarja v manj uporabno obliko,

    		•

     

    Varčevanje z energijo

    Dijak:

  • ve, da je količina energije v gorivih na Zemlji omejena in da se s sežiganjem goriva onesnažuje okolje, zaradi česar mora človek čim bolj izkoriščati obnovljive energijske vire,
  • ve, da je treba energijo smotrno trošiti, in pozna nekatera osnovna pravila za varčevanje z energijo.
    		•

     

    Napravi načrt za smotrnejšo porabo energije v šoli, delavnici, doma.

    4.3. KEMIJSKI DEL

    TEMATSKI SKLOP: KEMIJSKA REAKCIJA KOT ENERGIJSKA IN SNOVNA SPREMEMBA

    INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI IN SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    Eksotermna in endotermna reakcija in energijski diagram

    Gorenje in produkti gorenja

    Dijaki naj:

  • zapišejo kemijske reakcije z enačbo,
  • opredelijo eksotermo in endotermno reakcijo,
  • opredelijo pomen toplote kemijske reakcije na izbranih primerih, napr. sežig ogljikovodikov,
  • spoznajo probleme onesnaževanja okolja zaradi zgorevanja fosilnih goriv.

    		•

    Eksperimentalno delo:

  • Reakcija med citronsko kislino in natrijevim hidrogenkarbonatom.
  • Reakcija med razredčeno raztopino klorovodikove kisline in razredčeno raztopino natrijevega hidroksida.

    • TEMATSKI SKLOP: RAZTOPINE

    INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI IN SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    Raztopina

    Topilo in topljenec

    Masni delež topljenca v raztopini

    Dijaki naj:

  • znajo opredeliti pojme topilo, topljenec in raztopina,
  • znajo izračunati masni delež topljenca v raztopini.

    • Priprava odstotne raztopine.


    TEMATSKI SKLOP: KISLINE, BAZE IN SOLI

    INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI IN SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    Kisline

    Baze

    Soli

    Kisle padavine

    Dijaki naj:

  • spoznajo primere močnih/šibkih kislin in baz,
  • znajo oceniti jakost kislin/baz na osnovi pH vrednosti njihovih vodnih raztopi
  • spoznajo primere nastanka topnih in netopnih soli
  • spoznajo kisline, baze in soli, ki jih srečajo v vsakdanjem življenju,
  • spoznajo učinke kislih padavin na okolje,
    		•

    Ponovitev reakcij med oksidi in vodo.

    Eksperimentalno delo:

  • Priprava raztopin.
  • Merjenje pH vrednosti vodnih raztopin kislin in baz.
  • Ionske reakcije.

    • TEMATSKI SKLOP: POLIMERI

    INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI IN SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    Naravni in sintezni polimeri

    Ogljikovi hidrati, klasifikacija

    Proteini, lastnosti in pomen v prehrani

    Sintezni polimeri

    Okoljski problemi

    Dijaki naj:

  • spoznajo naravne in sintezne polimere,
  • opredelijo ogljikove hidrate in proteine kot naravne polimere,
  • poznajo uporabo sinteznih materialov,
  • poznajo lastnosti polimerov in povežejo z uporabo,
  • poznajo vplive polimerov na okolje.
    		•

    Eksperimentalno delo:

  • Iskanje podatkov in njihovo urejanje.
  • Delo z modeli.
  • Primeri sinteznih polimerov.

    Eksperimentalno delo:

  • Lastnosti sintetičnih polimerov.
  • Uporaba baz podatkov.
  • Multimedijski pristopi.

    • 5. DIDAKTIČNA PRIPOROČILA

    Osnovno vodilo pouka naravoslovja naj bo učenje iz življenja za življenje. Pri tem je pomembna predvsem kvaliteta znanja, ki se odraža v razvijanju dijakovih spoznavnih procesov in v osebnem razvoju dijaka.

    Predmetni katalog je ciljno naravnan. V katalogu znanj so navedeni operativni cilji posameznih poglavij. Ker cilji sovpadajo z vsebino in jo tudi določajo, vsebine v katalogu niso posebej navedene. Navedeni so le tematski sklopi in poglavja. Učitelji pri svojem delu od dijakov naj ne zahtevajo več, kot je opredeljeno s cilji v katalogu znanj.

    Pri pouku se prepletajo teoretična znanja s konkretnimi dejavnostmi v naravi in v laboratoriju. Pri tem uporabljamo ustrezne naravoslovne metode (opazovanje, zbiranje podatkov, merjenje, razvrščanje podatkov, eksperimentiranje, analiziranje podatkov, interpretiranje rezultatov in predstavitev izsledkov), laboratorijske in tehnike terenskega dela (popisovanje, merjenje, razvrščanje ...). Poskrbimo za varno delo dijakov. Dijake usmerjamo k smotrni porabi materialov in energije in pozitivnemu odnosu do živih bitij.

    6. PREVERJANJE IN OCENJEVANJE

    6.1. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA

    Pri predmetu naravoslovje se obvezno preverja ustno.

    6.2. PRIPOROČENI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA

    Pri predmetu naravoslovje preverjamo znanje na več možnih načinov:

  • ustno preverjanje,

  • pisno preverjanje (testno preverjanje, ...),

  • ocenjevanje dela in izdelkov (praktično delo, poročila, ...).

    Priporočamo, da učitelji preverjajo s vsemi možnimi načini preverjanja in tako zagotovijo čim bolj kompleksno oceno, kjer dijak lahko na najustreznejši način pokaže kar največ znanja v širšem smislu besede.