SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: STROJNI MEHANIK (ds)

KATALOG ZNANJ

Sprejeto na 35.seji Strokovnega sveta za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 14. 1. 2000

1. IME PREDMETA

GRADIVA IN STROJESLOVJE

S predmetnimi področji:

  • gradiva,

  • osnove elektrotehnike in elektronike,

  • osnove regulacij in krmilj.

    2. ŠTEVILO UR

    Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela.

    Letnik

    Oblike izobraževalnega dela

     

    Teorija (ur)

    Vaje (ur)

    Skupaj (ur)

    1.

    84

    28

    112

    2.

    64

    16

    80

    3.

    64

    16

    80

    skupaj

    212

    60

    272

    * T - teoretični pouk, seminarji, projektno delo;

    ** V- vaje, individualno projektno delo oz. projektno delo v skupinah, storitev.

    3. USMERJEVALNI CILJI

    Predmet nudi poleg osnovnih znanj poglobljeno razumevanje stroke ter širi sposobnost tehniškega komuniciranja. Dijaki pridobijo osnovna znanja glede lastnosti in vrst osnovnih materialov. Spoznajo njihovo označevanje, uporabo in predelovanjem. Pri tem so poudarjena zlasti kovinska in nekovinska gradiva, karbidne trdnine, kompoziti, keramika in umetne snovi. Dijaki osvojijo zakonitosti, ki veljajo v tehnologiji odrezavanja in preoblikovanja. Predmet gradi tehniško kulturo, identifikacijo s poklicem, pozitiven odnos do novih tehnologij in navaja dijake na natančnost in zanesljivost pri reševanju problemov.

    Vajenci:

  • širijo in poglabljajo znanje o kemijski zgradbi materialov,

  • spoznajo vrste kovinskih in nekovinskih materialov za potrebe strojništva in njihove značilne mehanske in tehnološke lastnosti,

  • na osnovi standardov se naučijo uporabljati kataloge, priročnike in drugo strokovno literaturo ter znajo analizirati oznake materialov,

  • poznajo postopke pridobivanja in postopke preiskave materialov,

  • pridobijo osnovna znanja s področja električnih instalacij in strojev,

  • pridobijo osnovna znanja elektronike,

  • poznajo temeljna znanja s področja pnevmatike in hidravlike ter zgradbo, funkcijo in priključitev hidravličnih in pnevmatičnih sklopov in naprav,

  • znajo brati pnevmatična, hidravlična in električna vezja.


    • 4. OPERATIVNI CILJI

    1. letnik

    Vsebine in informativni cilji

    Formativni cilji

    Socializacijski cilji

    Posebnosti v izvedbi

     

    Dijaki

    Dijaki

    		  

  • pomen varnosti pri delu

    		•

  • razlikujejo pravice in dolžnosti, kot jih določajo zakoni. tehniški predpisi in pravilniki;

  • ločijo nevarnosti in zaščito pri tipskih opravilih;

    		•

    Pridobivanje sposobnosti za reševanje problemov.

    Razvijanje skrbnosti in odgovornosti.

    Vaja: izdelava poročila o vrstah nezgod iz dnevnega tiska.

  • zgodovinska perspektiva

    		•

  • se seznanijo z materiali, z njihovim nastankom in razvojem, uporabnostjo in povezanostjo z ostalimi netehničnimi strokami;

    		•

    Razvijanje občutka za pomen posameznih gradiv.

    		  

  • atomi

  • molekule

  • ioni

    		•

  • razumejo, kaj so atomi, molekule, ioni;

    		•     

  • sprehod po periodnem sistemu

    		•

  • razumejo periodni sistem in njegovo delitev;

    		•     

  • razporeditev elektronov

  • periodni sistem

    		•

  • razumejo, zakaj je periodni sistem tako urejen;

    		•     

  • osnovni elementi

  • elementi na zemlji

    		•

  • razlikujejo med elementi in spojinami;

  • elementi na zemlji;

    		•

    Razlikovanje element-spojina.

    		  

  • kovine kot materiali in njihove lastnosti

    		•

  • razumejo razliko elementi – kovine in pomen besed: kovnost, mehanska trdnost, trdota, žilavost;

  • znajo primerjati kovine – zlitine;

  • prepoznajo kovine, s katerimi se vsak dan srečujejo;

    		•     

    kovine in zlitine

     

     

     

  • mehanske, fizikalne, kemijske in tehnološke lastnosti kovin in zlitin

  • kristalna zgradba kovin

  • zlitine in tipi kristalov v zlitinah

    		•

  • razlikujejo mehanske, fizikalne, kemijske in tehnološke lastnosti kovin in zlitin;

  • razlikujejo čiste kovine od amorfnih snovi in prepoznajo različne oblike kristalnih rešetk;

    		•

    Utrjevanje strokovnosti.

    		  

  • pridobivanje kovin

  • pomen rud, reciklaže in faktorjev, ki vplivajo na ceno kovin

    		•

  • razumejo , da so rude surovina za kovine;

  • razložijo recikliranje kovin in njihovo ceno;

    		•     

  • železo in zlitine železa

  • pridobivanje in delitev jekel in litin

    		•

  • definirajo osnovne lastnosti železa, razumejo pomen ogljika in ostalih legirnih elementov;

  • razumejo pridobivanje jekel in litin ter primarno predelavo;

  • poznajo razdelitev jekla in litine glede na njihovo uporabo;

    		•     

  • predelava jekel in železovih litin v polizdelke

    		•

  • opišejo postopke predelave jekla in železovih litin v polizdelke;

    		•     

  • proizvodnja izdelkov iz polizdelkov

    		•

  • vedo, od kod pridobivamo različne izdelke, poznajo stroške proizvodnje;

    		•

    Razvijanje ekološke zavesti.

    		  

  • sistematika označevanja jekel in železovih litin

    		•

  • ob uporabi priročnika definirajo standardno oznako jekla ali litine;

    		•

    Utrjevanje natančnosti in zanesljivosti.

    Vaja: izbira jeklenih materialov.

    Uporaba primerjalnih tabel.

  • toplotna obdelava

  • namen in načini toplotne obdelave

  • kaljenje in lokalno kaljenje, poboljšanje

  • znajo pojasniti namen kaljenja in razložiti dogajanja v postopki žarenja, postopki utrjevanja površin

    		•

  • razumejo pomen in namen toplotne obdelave;

  • razvrstijo načine toplotne obdelave;

  • razumejo namen kaljenja in obvladajo dogajanje v materialu med postopkom kaljenja;

  • razumejo namen in potek postopka poboljšanja;

  • primerjajo in razumejo različne postopke žarenja;

  • primerjajo in razumejo različne postopke površinskega utrjevanja ter njihov namen;

    		•

    Razvijanje strokovnosti.

    		  

  • aluminij in njegove zlitine

    		•

  • naštejejo lastnosti aluminija in njegovih zlitin;

  • navedejo uporabnost aluminija in njegovih zlitin;

    		•     

  • baker in njegove zlitine

    		•

  • naštejejo lastnosti bakra in njegovih zlitin;

  • navedejo uporabnost bakra in njegovih zlitin;

    		•   

    Vaja: izbira oblikovnih elementov po katalogih.

    druge kovine

     

     

     

  • mg, sn, pb, zn, cr, ni, w in njihove zlitine

    		•

  • naštejejo lastnosti in uporabnost magnezija, kositra, svinca, cinka, kroma, niklja, wolframa in njihovih zlitin;

    		•     

    preizkušanje kovinskih gradiv

     

     

     

  • vrste mehanskih preizkusov

  • merjenje trdote

  • merjenje žilavosti

    		•

  • razumejo namen preizkušanja kovinskih gradiv;

  • definirajo natezni preizkus in s pomočjo literature ocenijo rezultate nateznega preizkusa;

  • definirajo pojem trdote,

  • prepoznajo različne načine merjenja trdote in izberejo ustrezni način merjenja;

  • opredelijo pojem žilavosti;

  • obvladajo postopek;

  • razumejo, kaj je trdota, trdnost in žilavost,

    		•   

    Vaja: merjenje trdote.

  • tehnološki preizkusi pločevin, trakov in cevi

    		•

  • razumejo pomen izvajanja tehnoloških preizkusov;

  • naštejejo osnovne vrste tehnoloških preizkusov;

  • razumejo izvedbo tehnoloških preizkusov pločevin, trakov in cevi ter kvalitativno ocenijo rezultate;

    		•

    Razvijanje natančnosti, skrbnosti in strokovnosti.

    Vaja: izvedba tehnoloških preizkusov pločevin in trakov.

  • neporušitvene metode preizkušanja kovinskih gradiv

    		•

  • razumejo osnovne neporušitvene metode:

  • penetranski preizkus,

  • preizkušanje z ultrazvokom;

    		•

    Utrjevanje natančnosti, skrbnosti in strokovnosti.

    Vaja: izvedba preizkusa po neporušitveni metodi.

  • korozija in priprave kovin za zaščito pred korozijo in poškodbami

    		•

  • razumejo teorijo galvanskega člena;

  • definirajo vzroke za pojav korozije,

  • opišejo pripravo kovin za zaščito pred korozijo;

  • poznajo možne načine zaščite pred korozijo;

    		•

    Razvijanje občutka za propadanje kovin, zaznavanje škode, ki pri tem nastane. Poudarjanje ekološke zavesti.

    		  

  • anorganski nekovinski materiali, sintrani materiali

    		•

  • razumejo njihove značilnosti in možnosti uporabe;

  • razumejo postopek pridobivanja stekla, betona in keramičnih materialov;

  • razumejo postopek sintranja, značilnosti sintranih delov ter njihovo uporabnost;

    		•     

  • umetni in naravni polimeri

    		•

  • razlikujejo umetne materiale glede lastnosti in uporabe,

  • razlikujejo pojme polimer, plastomer, duromer in elastomer,

  • opisujejo možnosti predelave in obdelave umetnih snovi;

  • razlikujejo naravne polimere in znajo opredeliti uporabo gume. ločijo postopke za zbiranje in reciklažo;

    		•

    Razvijanje ekološke zavesti in odgovornosti za pravilno ravnanje s polimeri.

    Vaja: gorljivost in topljivost polimerov.

  • kompoziti

    		•

  • ločijo kompozite z vlakni, utrjene plastične snovi, platirano pločevino in kompozite s kovinami ali nekovinami;

    		•     

  • maziva

    		•

  • naštejejo in razvrstijo, maziva v razrede;

  • prepoznajo njihovo zgradbo in jih izbirajo glede na zahteve (uporaba literature);

    		•

    Razvijanje pravilnega odnosa do energijskih virov in opazovanje negativnih plinov na okolje.

    Vaja

    Izbira ustreznih maziv po

    katalogih.

  • goriva

    		•

  • naštejejo in razvrstijo goriva v razrede in jih izbirajo glede na zahteve;

    		•     

     

    2. letnik

    vsebine in informativni cilji

    formativni cilji

    Socializacijski cilji

    Posebnosti v izvedbi

    osnove energetike

     

     

     

  • termodinamična ravnovesna stanja

    		•

  • poznajo količine stanja: temperaturo, tlak, temperaturno raztezanje snovi;

    		•

     

     

  • plinski zakoni in enačba stanja idealnega plina

    		•

  • razumejo raztezanje plinov pri stalnem tlaku, stalni temperaturi;

  • spoznajo odvisnost med veličinami pri spremembah stanj plinov;

  • spoznajo preobrazbe idealnih plinov;

    		•     

  • energija

    		•

  • razumejo energijski zakon, poznajo vrste energij in pretvorb ter osvojijo pojem energijskih tokov;

    		•     

  • krožni procesi

  • procesi z idealnimi in realnimi snovmi

    		•

  • seznanijo se z desnimi in levimi krožnimi procesi, z modelom toplotnega stroja in energijskim izkoristkom;

  • seznanijo se z značilnimi procesi v praksi: plinskimi in parnimi procesi;

    		•     

    viri energije

     

     

     

  • fosilna goriva

  • obnovljivi viri energije

    		•

  • razumejo rabo energije, pridobivajo občutek racionalne rabe energije in pomen alternativnih virov ter njihovo uporabo. vrednotijo energetske sisteme;

    		•     

    osnovni pojmi elektrike

     

     

     

  • elektrina

  • električna napetost

    		•

  • razložijo pojem elektrina (vrste, nosilce), osnovna enota, oznaka;

  • razumejo pojem napetosti,

  • poznajo oznako, enoto, razliko med enosmerno in izmenično napetostjo ter način ugotavljanja in merjenja napetosti;

    		•

    Odkrivanje skladnosti pričakovanj z novimi spoznanji na izbranem strokovnem področju.

    Vaja: demonstracija ustvarajanja napetosti.

  • električni tok

    		•

  • razložijo nastanek električnega toka;

  • poznajo oznako, mersko enoto in oznako enote, amplitude jakosti električnega toka v praksi, razliko med enosmernim in izmeničnim tokom;

  • znajo meriti jakost električnega toka,

    		•   

    Vaja: demonstracija merjenja električnega toka in risanje diagrama.

  • električna upornost in prevodnost

    		•

  • vedo, da sta upornost in prevodnost snovna in geometrijska lastnost;

  • pozna oznaki, merski enoti in oznaki enot,

    		•   

    Vaja: samostojno delo z univerzalnim instrumentom.

  • elektrotehnični grafični simboli

  • elektrotehnične sheme, sheme tiskanega vezja

    		•

  • uporabljajo elektrotehnične grafične simbole v vezalni shemi;

  • razlikujejo načelno (blokovno), vezalno in montažno shemo,

  • narišejo potrebne risbe za enostavno tiskano vezje;

    		•     

    lastnosti in zakonitosti električnih krogov

     

     

     

  • enostavni električni krog

  • vzporedna in zaporedna vezava

  • elementov električnega kroga

  • električno delo in moč

    		•

  • ločijo med vzporedno in zaporedno vezavo porabnikov (delitev toka, napetosti);

    		•   

    Vaja:

  • merjenje toka in risanje diagrama,

  • samostojno ugotavljanje lastnosti z merjenjem toka in napetosti,

  • posredno in neposredno merjenje električnega dela.

    		•

    splošno o električnih instalacijah

     

     

     

  • vrste električnih instalacij

  • vrste sistemov vodnikov pod napetostjo

  • vrste sistemov glede ozemljitve

  • standardi in predpisi

    		•

  • ločijo vrste instalacij po namenu objektov, napetosti, sisteme napajanja;

  • spoznajo pomen standardov in predpisov pri izvajanju el. Instalacij;

    		•   

    Vaja: Demonstracija vzorcev.

    Prikaz uporabljanih elementov.

    električni elementi, naprave in stroji

     

     

     

  • učinki električnega toka (toplotni, kemični, svetlobni, magnetni)

  • elementi in sklopi (stikala, odklopniki)

  • ekektrične naprave in stroji (kolektorski motorji, transformatorji, elektromotorji, generatorji)

    		•

  • razumejo pojem dela in moči električnega toka in poznajo ukrepe in načine varovanja električnih tokokrogov;

  • poznajo različne učinke električnega toka;

  • znajo razvrstiti električne stroje po kriterijih;

  • spoznajo namen in sestavne dele transformatorja;

  • ločijo kolektorske motorje od asinhronskih;

    		•     

    elektronsko krmiljenje in polprevodniška tehnika

     

     

     

  • simboli elektronskih elementov

  • različne izvedbe in karakteristike uporov, tuljav in kondenzatorjev

  • pasivni elementi

  • polprevodniki in ojačevalniki

    		•

  • vedo, da imamo različne izvedbe uporov (ptk, ntk, foto);

  • poznajo simbole pasivnih elementov in kapacitivnost, tok in napetost na kondenzatorju;

  • poznajo simbole, označijo tok in napetost na kondenzatorju;

  • poznajo simbol, označijo tok in napetost na tuljavi;

  • poznajo električne lastnosti polprevodnih materialov;

  • vedo, kako nastane p- in n-tip;

  • razumejo delovanje usmernika;

  • poznajo izvedbe in osnovni princip delovanja bipolarnih in unipolarnih tranzistorjev;

  • poznajo vezje enostopenjskega ojačevalnika;

  • poznajo simbol in priključke operacijskega ojačevalnika;

    		•

    Utrjevanje strokovnosti.

    		  

     

    3. letnik

    vsebine in informativni cilji

    formativni cilji

    Socializacijski cilji

    Posebnosti v izvedbi

    regulacije in krmilja

     

     

     

  • pojem regulacije in krmilja

  • algebra logike

  • fluidna tehnika : vrste in značilnosti fluidov

    		•

  • razložijo osnove o regulaciji in krmiljih;

  • je sposoben prestave o osnovnih pravilih algebre logike

  • osnove o fluidih;

    		•

    Vrednotenje pomena regulacij in krmilj.

    		  

    pnevmatika

     

     

     

  • teoretične osnove

  • opis zgradba in simboli pnevmatskih komponent

  • simbolično risanje pnevmatičnih komponent in sistemov

  • pnevmatski stroji in naprave

    		•

  • razumejo osnove pnevmatike;

  • razumejo delovanje in zgradbo pnevmatskih komponent;

  • razumejo simbolično prikazovanje pnevmatskih komponent

  • s simbolično shemo praktično povezujejo elemente;

  • izdelajo simbolično shemo na osnovi potreb in zahtev o delovanju naprave;

  • ločijo med različnimi pnevmatskimi stroji in napravami in spoznajo njihove specifične lastnosti;

  • uporabljati znajo ustrezne načine in metode za vzdrževanje različnih elementov, komponent in mehanizmov pri pnevmatskem postrojenju;

    		•

    Vrednotenje sistematičnega dela.

    Pridobivanje občutka za logiko.

    VAJE: izdelava simboličnih shem s pomočjo računalnika.

    Realizacija shem na demonstracijskih tablah za pnevmatiko.

    hidravlika

     

     

     

  • hidrostatika in hidrodinamika

  • opis zgradba in simboli hidravličnih komponent

  • simbolično risanje hidravličnih komponent in sistemov

  • hidravlični stroji in naprave

    		•

  • razumejo osnove hidrostatike in hidrodinamike;

  • razumejo delovanje in zgradbo hidravličnih komponent;

  • razumejo simbolično prikazovanje hidravličnih komponent in s simbolično shemo praktično povezujejo elemente;

  • izdelajo simbolično shemo o delovanju naprave (na osnovi potreb in zahtev);

  • ločijo med različnimi hidravličnimi stroji in napravami in spoznajo njihove specifične lastnosti;

  • uporabljajo ustrezne načine in metode za vzdrževanje različnih elementov, komponent in mehanizmov pri hidravličnem postrojenju;

    		•   

    VAJE: izdelava simboličnih shem s pomočjo računalnika.

    Realizacija shem na demonstracijskih tablah za hidravliko.

    elektropnevmatika in elektrohidravlika

     

     

     

  • teoretične osnove

  • opis, zgradba in simboli električno krmiljenih komponent

  • simbolično risanje električno krmiljenih komponent

  • pretvarjanje, ojačevanje in obdelava signala

    		•

  • razumejo osnove o elektriki;

  • razumejo delovanje in zgradbo električno krmiljenih komponent;

  • razumejo simbolično prikazovanje električno krmiljenih komponent;

  • znajo s simbolično shemo praktično povezati elemente;

  • s simbolično shemo izdelajo (na osnovi potreb in zahtev), delovanje naprave,

  • razume načine in metode za pretvarjanje električnega signala;

    		•

    Razvijanje odnosa do ekologije (hidravlika).

    VAJE: izdelava simboličnih shem s pomočjo računalnika.

    Realizacija shem na demonstracijskih tablah za:

  • elekriko,

  • elektropevmatiko,

  • elektrohidravliko.

    		•

    prostoprogramirni krmilniki

     

     

     

  • seznanitev in uporaba prostoprogramiranih krmilnikov

  • računalniško podprto projektiranje naprav

    		•

  • razumejo osnove o prostoprogramirnih krmilnikih;

  • okvirno se seznanijo z načinom programiranja prosto programiranih krmilnikov;

    		•   

    VAJE: izdelava programa s pomočjo računalnika.

    Realizacija na demonstracijskih tablah za prostoprogramirane krmilnike.

    5. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    V posameznem ocenjevalnem obdobju se znanje preverja in ocenjuje:

  • pisno (vaje),

  • ustno.

    6. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

    Predmet je povezan z vsemi strokovnimi predmeti in s praktičnim poukom, saj daje potrebno osnovo za dopolnjevanje in nadgradnjo znanj.

    Znanja

    Povezava s predmetom

     

    Predmet

    Znanja

  •  

    		•   

  •  

    		•