SREDNJE POKLICNO TEHNIŠKO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK

KATALOG ZNANJ

Sprejeto na 62. seji Strokovnega sveta RS za poklicno in strokovno izobraževanje, 17. 12. 2002

1. IME PREDMETA

PRAKTIČNI POUK

2. ŠTEVILO UR

Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela.
Letnik Oblike izobraževalnega dela
  Teorija (ur) Vaje (ur) Skupaj (ur)
1.   105 105
2.   102 102
skupaj   207 207

 

3. USMERJEVALNI CILJI PREDMETA

Dijaki:

4. OPERATIVNI CILJI

1. letnik

INFORMATIVNI CILJI

FORMATIVNI CILJI

SOCIALIZACIJSKI CILJI

POSEBNOSTI V IZVEDBI

KRMILJA

  • Fiksno ožičena krmilja,
  • elektronska krmilja (polprevodniški krmilni elementi tiristor, triak,…).
  • osnove računalniških sistemov PC, programirljivi releji.
  • po predlogi zna realizirati osnovna krmilna vezja s stikali, releji, diodami in tranzistorji, razume in zna razložiti delovanje ter ugotoviti in odpraviti manj zahtevne napake,
  • na profesionalni napravi zna poiskati elemente sistema, zna analizirati delovanje in določiti meje osebnega pristopa za varen in strokovne poseg v napravo,
  • razume osnovna krmilna vezja s tiristorji in triaki in zna realizirati manj zahtevna vezja po tehnični dokumentaciji,
  • zna poiskati potrebne podatke in ustrezne zamenjave elementov v katalogih proizvajalcev ali na spletu,
  • ugotovi uporabnost elementa vizualno in z instrumentom (dober/slab ),
  • spozna osnove računalniških sistemov in uporabo programirljivih relejev,
  • Sprejema logiko krmilnih in nadzornih sistemov in oblikuje princip pristopa pri realizaciji praktičnih nalog,
  • razvija sposobnost opazovanja in logičnega sklepanja iz konkretnih primerov k splošnim pravilom,
  • na osnovi logičnega sklepanja izključuje tehnično nemogoče rešitve,
  • pri sprejemanju nalog se odloča le po uspešni analizi postavljene naloge,
  • razvija sposobnosti za učinkovito iskanje in vrednotenje informacij.

Projektna naloga:

Izdelava ali zahtevnejše servisiranje:

  • krmilnega vezja z releji in kontaktorji (krmiljenje elektromotorjev levo-desno, Z/T, ...),
  • krmilno vezje s polprevodniškimi krmilnimi elementi (vezje za krmiljenje moči žarnice, spajkalnika, vrtalnega stroja, ...),
  • enostavni krmilno vezje s PLC komponentami (stopniščni avtomat, …).
  • Senzorji in merilni pretvorniki (temperature, vrtljajev, svetlobne zapore,…).
  • pozna elektronske elemente in principe delovanja in odvisnost od fizikalnih veličin,
  • spozna uporabo prilagojenih elementov za zaznavanje vpliva fizikalnih veličin in za izvedbo merilnega pretvornika,
  • pozna primere izvedb industrijskih pretvornikov, načine uporabe, montaže in priklopa za uporabo.
  • Spoznava povezanost osvojenega znanja in razume poenostavitve pri osvajanju novega,
  • sprejema razliko med elektronskim elementom in senzorjem kot elementom za aplikacije, ki vsebuje še tehnološke in tehniške dopolnitve.
  • Pregled tehnično-tehnoloških rešitev nekaterih merilnih senzorjev in pretvornikov,
  • primer tehnološke in tehnične rešitve svetlobne zapore, induktivnega ali kapacitivnega senzorja, preverjanje meje in občutljivosti, merilnik temperature, vrtljajev.

NAPAJALNIKI IN PRETVORNIKI

  • Usmerniška vezja, glajenje napetosti,
  • premik napetostnih nivojev in spreminjanje polaritete,
  • stabilizacija enosmerne in princip stabilizacije izmenične napetosti,
  • linearni stabilizatorji, integrirana vezja za stabilizacijo (78XX in 79XX 78XX, LM 317 in LM 337, L 200),
  • stikalni stabilizatorji napetosti.
  • Zna izbrati porabnika glede na podatke, dimenzionirati in izdelati usmerniško napravo (omrežni transformator, vrsto in elemente usmerniškega vezja, določiti gladilne člene, stabilizacijski element - Zener diodo, hladilno telo in zaščito),
  • razume in zna razložiti delovanje vezja za stabilizacijo napetosti ali toka,
  • zna ugotoviti in strokovno odpraviti napako v enostavnem stabilizatorju.
  • Pridobiva občutek za strokovno rokovanje z elektronskimi elementi in vezji,
  • oblikuje kriterije za strokovno in estetsko vrednotenje oblikovanja elektronskih vezij in naprav,
  • razvija spretnosti in inovativnost pri reševanju problemov montaže, dimenzioniranja in industrijskega oblikovanja .

Projektna naloga:

  • vključevanje širokega znanja o elementih,
  • tehnologija povezav, hlajenja, montaže,
  • upoštevanje standardov in predpisov o varnosti.
  • Praktični izdelki:
  • enosmerni izvor s konstantno ali regulirano izhodno napetostjo,
  • enosmerni izvor s stikalnim stabilizatorjem,
  • preusmernik napetosti.

OJAČEVALNIKI IN OSCILATORJI

Tranzistor,

tranzistor kot stikalo,

tranzistor kot ojačevalnik,

analogna integrirana vezja – operacijski ojačevalnik,

povratne vezave,

oscilatorji.

  • Po katalogu loči različne vrste tranzistorjev in zna poiskati ustrezne ekvivalentne zamenjave,
  • zna ugotoviti uporabnost elementa vizualno in z instrumentom (dober/slab),
  • v vezju zna z meritvijo ugotoviti slab element in ga strokovno zamenjati,
  • razume pojem nastavitve delovne točke tranzistorja in jo zna na osnovi merilnih rezultatov definirati in opisati,
  • pozna zahteve za izbiro stikalnega tranzistorja in loči tranzistorje za ojačanje majhnih signalov (utripalniki, krmilniki moči, ...),
  • pozna lastnosti, označevanje in kataloge integriranih vezij,
  • zna po načrtu izdelati enostavno elementarno vezje (enosmerni ali izmenični ojačevalnik, harmonični oscilator, …).
  • Razvija potrebno rutino za delo z elektronskimi elementi in napravami,
  • Preizkuša in uporablja razpoložljive pripomočke in orodja (računalnik za simulacije in dimenzioniranje, …),
  • razvija motivacijo za spremljanje novosti, tehniških rešitev in optimizacijo rešitev,
  • povezuje in ureja delovne izkušnje in izpopolnjuje logiko sklepanja.

Naloge vključujejo:

  • znanje o elementih, iskanje karakterističnih podatkov,
  • urjenje spretnosti prepoznavanja povezav s tiskanega vezja ali sistema,
  • merjenje parametrov elektronske naprave,
  • preverjanje nastavitev, odkrivanje in odpravljanje napak,
  • preizkušanje pravilnosti delovanja in prestavitve delovnih režimov,
  • predstavitve rezultatov postavljenih nalog sošolcem, vabljenim (na spletu?).

Praktični izdelki:

  • mikrofonski predojačevalnik,
  • antenski ojačevalnik,
  • NF močnostni ojačevalnik,
  • NF ali VF sito z operacijskim ojačevalnikom,
  • generator pravokotnih impulzov (tranzistorji, NE 555, …),
  • sinusni – tonski oscilator (s tranzistorji ali IC-eji, …).

ELEKTRIČNE INSTALACIJE

  • Osnovni instalacijski stika za razsvetljavo:
    • enopolni instalacijski stik,
    • serijski instalacijski stik,
    • izmenični instalacijski stik,
    • križni instalacijski stik.
  • Vezava fluorescentnih sijalk:
    • induktivna vezava,
    • kompenzirana vezava,
    • kapacitivna vezava,
    • duo vezava,
    • tandem vezava,
    • vezava z elektronskimi predstikalnimi napravami.
  • Priklopi električnih porabnikov:
    • 1~ ASM,
    • 3~ ASM,
    • termični porabniki.
  • Izenačevanje potencijala:
    • v zgradbah,
    • na el. napravah.
  • Zna dimenzionirati in določiti elemente za posamezne instalacijske stike ter jih tudi izvesti,
  • na osnovi zahtev zna pravilno izbrati in izvesti pravo vezavo in tip FC sijalk,
  • zna dimenzijonirati krmilne elemente za vklop/izklop različnih porabnikov in priklope tudi pravilno izvesti,
  • spozna standarde in predpise, ki opredeljujejo varno gradnjo naprav za različna področja, Spozna, zakaj se izvaja izenačevanje potencialov.
  • Zaveda se pomembnosti in nujnosti upoštevanja predpisov ter drugih ukrepov za zaščito naprav,
  • razvija zavest o strokovni odgovornosti,
  • prizadeva si za pogoje samoizobraževanja, za zagotavljanje virov informacij, urejenost lastnih dokumentov.
  • Nevarnost dotika nizke napetosti (230, 400V).

Projektne naloge vključujejo znanje o elementih, njihove tehnične in kataloške podatke, uporabo, preverjanje želenih karakteristik.

Praktično izdelajo:

  • dokumentacijo za posamezne instalacijske stike (načrt, kosovnico, cenovno specifikacijo …) in jih tudi praktično izvedejo na učnih panojih oziroma učnih »boksih«,
  • zvežejo vse vezave FC sijalk ter primerjajo in ugotavljajo razlike med klasičnimi in elektronskimi predstikalnimi napravami,
  • priklope različnih porabnikov preko različnih krmilnih naprav (stikal, relejev, kontaktorjev…),
  • povezave za izenačevanje potenciala na el. omarah med deli el naprav …

UVAJANJE V PROJEKTNO DELO PRI PRAKTIČNEM POUKU

  • navodila za projektno delo pri praktičnem pouku,
  • obveznosti dijakov, mentorjev in učiteljev za uspešno projektno delo, vloga mentorja, učiteljev,
  • obseg projektne naloge in metode dela,
  • pravila in obveznosti članov skupine,
  • definiranje rokov,
  • kriteriji za uspešno izdelavo projektnih nalog,
  • predstavitev tipične projektne naloge,
  • ponudba, izbira, zamenjava projektnih nalog,
  • sodelovanje socialnih partnerjev pri ponudbi projektnih nalog.
  • Dijak v šolskem letu izdela najmanj tri projektne naloge.
  • Vsaj ena projektna naloga vključuje področje analogne tehnike in obratno in najmanj ena področje digitalne tehnike.
  • Dijak pripravi ustrezno dokumentacijo za posamezen del projekta po navodilih, v vsakem letniku pa izdela primer montažne, tehnološke in tehniške dokumentacije, energijsko bilanco naprave – izkoristek, moč, popačenje, cos Ć, kalkulacijo materialnih in izdelavnih stroškov, navodilo za uporabo, pogoje za normalno rabo.
  • Naloge iz istega področja se izbirajo tako, da jih lahko razvrstimo na nivo analize elementarnega vezja in na sistemski nivo (uporaba standardiziranih industrijskih enot).
  • V začetnem obdobju so naloge krajše, manj zahtevne in številnejše, kasneje pa so naloge obsežnejše.
  • Projektna naloga vključuje spoznavanje in spoštovanje predpisov in standardov, predpisov o varnosti pri delu.
  • Vsaka projektna naloga se poleg predpisane vsebine zaključi tudi z splošnim poročilom in predstavitvijo pred oddelkom ali na šoli ali pred socialnim partnerjem, na Internetu, lokalni skupnosti ali staršem, na osnovni šoli ali …

IZDELAVA ELEKTRONSKEGA VEZJA, NAPRAVE V ANALOGNI TEHNIKI:

Specifični tehnološki prijemi, vzdrževalna dela, servisiranje, …

  • ojačevalnik: močnostni, VF, selektivni, …
  • oscilator,
  • generator, PLL vezja, …
  • preoblikovanje signalov,
  • napajalnik,
  • usmernik,
  • filter,
  • stabilizacijsko vezje,
  • avtomatsko regulacijo sistema, …
  • izdelava uporabne aplikacije določenega integriranega vezja ali elementa,
  • izdelava merilne priprave za določeno testiranje.
  • Analiza – proučevanje naloge - problema, izhodišče za delo ali tehnične informacije,
  • idejni načrt, preverjanje zamisli, razgovor s člani skupine, učiteljem in mentorjem,
  • simulacija, izbira metode reševanja, pomanjšan eksperimentalni ali simulacijski model,
  • popravljanje in dokumentiranje ter odločitev,
  • testiranje in meritve na modelu ali prototipu,
  • izvajanje preskusov, karakteristik, robnih pogojev
  • priprava dokumentacije za izdelavo končnega izdelka,
  • preverjanje in upoštevanje standardov in predpisov,
  • navajanje varnostnih ukrepov in predpisov,
  • tehnološki postopek izdelave elementov ali enot projekta,
  • dokumentiranje normalnih in posebnih dogodkov,
  • izdelava tehničnega poročila,
  • priprava in izvedba predstavitve, poudarjanje zaključkov in spoznanj, priprava osnovnih informacij za prisotne.
  • Dijak spoznava metode dela,
  • razvija sposobnost algoritmičnega in logičnega mišljenja pri reševanju problemov,
  • razvija spretnost in inovativnost pri reševanju problemov,
  • povezuje teoretična znanja s praktičnimi izkušnjami,
  • razvija sposobnost razumevanja navodil, tehničnih podatkov in splošnih informacij.

 

  • Delo poteka v skupini z jasno delitvijo nalog.
  • Vodja skupine je izbran za določen čas ali za določene faze projekta ali trajanje projektne naloge z definiranimi nalogami,
  • vodja skupine je odgovoren za pretok informacij med člani skupine in mentorjem,
  • vrši nadzor nad dinamiko izvajanja posamezne faze projektne naloge ter
  • predlaga ukrepe v primeru nepredvidenih odstopanj izvajanja projekta,
  • vodi razgovor, rešuje probleme, vodi pogajanja med člani skupine.

KRMILJA

Specifični tehnološki prijemi, vzdrževalna dela, servisiranje, …

Izdelava elektronskega vezja v digitalni tehniki in mikrokrmilniki, npr.:

  • krmilje v relejski tehniki,
  • elektronska ključavnica,
  • krmiljenje dvigala, parkirišča, garažnih vrat,
  • krmiljenje garažne hiše
  • digitalni timer, ura,
  • krmilje vžiga gorilnika pri centralnem ogrevanju,
  • krmilna logika centralnega ogrevanja.

REGULACIJE

Specifični tehnološki prijemi, vzdrževalna dela, servisiranje, …

Izdelava elektronskega regulacijskega vezja v analogni ali digitalni tehniki npr.:

  • regulacija temperature, vlage, osvetlitve, … v prostoru,
  • regulacije industrijskih sistemov (vrtljajev asihronskih motorjev, enosmernih generatorjev, pozicioniranje, …),
  • uporaba industrijskih regulacijskih naprav (merilnih pretvornikov, izvršilnih členov, regulatorjev, …).
  • Analiza – proučevanje naloge, problema, povzetek izhodišč ali tehničnih informacij,
  • idejni načrt, vrste krmilja, preverjanje zamisli, razgovor s člani skupine, učiteljem in mentorjem,
  • funkcijske enote krmilij (vhodne enote,izhodne enote, centralno procesne enote,
  • izdelava predloge za razlago rešitve v blokovni shemi, funkcije in osnovne tehniške karakteristike posamezne stopnje – simulacijski ali stvarni model,
  • popravljanje in dokumentiranje ter končna odločitev,
  • korekcija modela,testiranje in meritve na modelu ali prototipu,
  • izvajanje preskusov, karakteristik, robnih pogojev,
  • priprava dokumentacije za izdelavo končnega izdelka,
  • preverjanje in upoštevanje standardov in predpisov,
  • navajanje varnostnih ukrepov in predpisov,
  • tehnološki postopek izdelave elementov projekta,
  • dokumentiranje normalnih in posebnih dogodkov,
  • izdelava tehničnega poročila,
  • priprava in izvedba predstavitve, poudarjanje zaključkov in spoznanj, priprava osnovnih informacij za prisotne,
  • preverja delovanje, planiranje vzdrževalnih ali servisnih del, lokaliziranje in odprava napak z zamenjavo elementov in/ali podsklopov.
  • Spoznava profesionalni pristop na vseh nivojih aktivnosti od raziskave, odločanja za rešitev izvedbe in vzdrževanja,
  • spoznava in vrednoti vsak napor za zagotavljanje kvalitete, zanesljivosti, varnosti in ekologije ter izvajanja dela,
  • spoznava kompleksnost in interdisciplinarnost študija konkretnih problemov ter nujnost strokovne usposobljenosti in kompetentnosti izvajalcev,
  • spoznava standardizacijo rešitev na področju krmiljenja in regulacij industrijskih procesov ter standardizacijo in urejanje področja s predpisi.

Konkretne naloge se izvajajo na standardiziranih sistemih in elementih s ciljem spoznavanja standardnih sistemov in rešitev in tudi z realizacijo – izdelavo funkcionalnih vezij in sistema.

ZABAVNA IN MULTIMEDIJSKA ELEKTRONIKA

Specifični tehnološki prijemi, vzdrževalna dela, servisiranje, …

Elektroakustika, zvočni in svetlobni sistemi:

  • generiranje ali zajemanje in obdelava signalov,
  • ozvočenja,
  • svetlobna telesa in aktivatorji.

NAPRAVE PRENOSNE IN INFORMACIJSKE ELEKTRONIKE

Specifični tehnološki prijemi, vzdrževalna dela, servisiranje, …

Komunikacijske inštalacije in naprave:

  • standardi povezav v elektroniki in telekomunikacijah, pravila za izvajanje, standardizacija izvedb, …
  • oddajniki in sprejemniki, telefoni, GSM, radiodifuzija, ...

Videonadzor.

  • Analiza – proučevanje naloge, problema, povzetek izhodišč ali tehničnih informacij,
  • idejni načrt, vrste krmilja, preverjanje zamisli, razgovor s člani skupine, učiteljem in mentorjem,
  • funkcijske enote krmilij (vhodne enote,izhodne enote, centralnoprocesne enote),
  • izdelava predloge za razlago rešitve v blokovni shemi, funkcije in osnovne tehniške karakteristike posamezne stopnje – simulacijski ali stvarni model,
  • popravljanje in dokumentiranje ter končna odločitev,
  • korekcija modela in testiranje in meritve na modelu ali prototipu,
  • izvajanje preskusov, karakteristik, robnih pogojev,
  • priprava dokumentacije za izdelavo končnega izdelka,
  • preverjanje in upoštevanje standardov in predpisov,
  • navajanje varnostnih ukrepov in predpisov,
  • tehnološki postopek izdelave elementov projekta,
  • dokumentiranje normalnih in posebnih dogodkov,
  • izdelava tehničnega poročila,
  • priprava in izvedba predstavitve, poudarjanje zaključkov in spoznanj, priprava osnovnih informacij za prisotne.
  • Spoznava profesionalni pristop na vseh nivojih aktivnosti od raziskave, odločanja za rešitev izvedbe in vzdrževanja,
  • spoznava in vrednoti vsak napor za zagotavljanje kvalitete, zanesljivosti, varnosti in ekologije ter izvajanja dela,
  • spoznava kompleksnost in interdisciplinarnost študija konkretnih problemov ter nujnost strokovne usposobljenosti in kompetentnosti izvajalcev.

Konkretne naloge se izvajajo na standardiziranih sistemih in elementih s ciljem spoznavanja standardnih sistemov in rešitev

in tudi z realizacijo – izdelavo funkcionalnih vezij in sistema.

Navodila za izvajanje praktičnega pouka:

V nižjih letnikih je poudarjeno osvajanje temeljnih znanj in spretnosti, spoznavanja orodij, instrumentov in nekaterih tehnoloških postopkov. Poleg tega se dijaki že uvajajo v projektno delo, ki zahteva povezovanje znanj (teoretičnih s praktičnimi, splošnega s strokovnim) v funkcionalne celote, sodelovanje in samostojno reševanje nalog, samoiniciativnost in inovativnost, delo z informacijami in komunikacije. Za osvajanje osnovnih temeljnih zanj so v predmetnem katalogu za vse dijake predvidena enotna dela in aktivnosti pretežno v prvem in drugem letniku, projektne naloge pa so kot primer navedene v katalogu, zato jih učitelji izbirajo skupaj z dijaki, zaželeno je, da pri izbiri nalog za delo v višjih letnikih sodelujejo tudi socialni partnerji, ki lahko zainteresirano sodelujejo tudi kot mentorji dijakom. V predmetnem katalogu so tematski sklopi navedeni okvirno, naslovi in vsebine posameznih projektnih nalog definirajo učitelji skupaj z mentorji iz podjetij in v sodelovanju s socialnimi partnerji. Uspešno projektno delo dijakov in razvoj ključnih in poklicnih kompetenc se lahko zagotovi le, če je začetek projektnega dela v prvem letniku izobraževanja. Temu cilju je usmerjen tudi načrt zagotavljanja materialnih pogojev za izvajanje praktičnega pouka v izobraževalnem programu.

Vsak dijak v šolskem letu izdela najmanj tri projektne naloge. Vsaj ena projektna naloga vključuje področje analogne tehnike in obratno in najmanj ena področje digitalne tehnike. Dijak pripravi ustrezno dokumentacijo za posamezen del projekta po navodilih, v vsakem letniku pa izdela primer montažne, tehnološke in tehniške dokumentacije, energijsko bilanco naprave – izkoristek, moč, popačenje, cos Ć, kalkulacijo materialnih in izdelavnih stroškov, navodilo za uporabo in opis pogojev za normalno uporabo izdelka.

Naloge iz istega področja se izbirajo tako, da jih lahko razvrstimo na nivo analize elementarnega vezja in na sistemski nivo (uporaba standardiziranih industrijskih enot). V začetnem obdobju so naloge krajše, manj zahtevne, kasneje pa so naloge obsežnejše. Projektna naloga vključuje spoznavanje in spoštovanje predpisov in standardov, predpisov o varnosti pri delu. Vsaka projektna naloga se poleg predpisane vsebine zaključi tudi s poročilom in predstavitvijo pred oddelkom ali na šoli ali pred socialnimi partnerji, na Internetu, v lokalni skupnosti ali pred starši, na osnovni šoli ali …

Za uspešno projektno delo je potreben:

5. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA

Ustno preverjanje in ocenjevanje znanja temelji na zagovoru izdelkov ali storitev ali posameznih delovnih operacij v povezavi z uporabljeno teorijo za dimenzioniranje vezij in sistemov, tehnologijo dela, uporabe merilnih instrumentov in postopkov vezano na delovne operacije ali izdelavo izdelka.

Poročilo:

Dijak izdela po vsakem zaključenem delu poročilo in obrazložitev z opozorilom na posebnosti pri delu in svoj komentar. V poročilu naj dijak postavlja tudi vprašanja, ki se pojavijo, in nakaže iskanje novih rešitev, kar je lahko izziv učitelju, mojstru ali dijaku za nadaljevanje dela.

Izdelek ali storitev:

Dijak izdela v vsakem ocenjevalnem obdobju v vseh letnikih izdelek kot projektno delo po izbiri skladno s tem katalogom znanj. Projektna naloga lahko obsega vse elemente projekta, lahko pa se izvaja v timu, kjer se zaradi obsežnosti projekta naloga razdeli med več izvajalci z jasno delitvijo nalog (študij in zbiranje informacij, preizkušanje in testiranje rešitev, izvajanje meritev na posameznih podsistemih in poročanje, izdelava merilnih protokolov, tehnološke in tehniške dokumentacije, kosovnic in kalkulacije, montaža in montažni načrti, testiranje, zagon in meritve na izdelku, izdelava končnega poročila in predstavitev).

6. OKVIRNI SEZNAM LITERATURE

7. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

KORELACIJSKA TABELA

Informativni cilji

Povezava s predmetom

 

Predmet

Znanja

Mehanska obdelava materialov.

Tehnologija

Praktična uporaba orodij in obdelava materialov.

Merilni instrumenti.

Elektrotehnika

Matematika

Praktična uporaba merilnih instrumentov in pravilno ovrednotenje merilnih rezultatov.

Pasivni realni elektronski elementi.

Tehnologija

Elektrotehnika

Spoznavanje elementov in njihova uporaba.

Diode.

Tehnologija

Elektrotehnika

Spoznavanje elementov in njihova uporaba.

Osciloskop.

Elektrotehnika

Uporaba osciloskopa.

Usmerjanje in glajenje.

Elektronska vezja in naprave

Poznavanje usmerniških in gladilnih vezav.

Izdelava tiskanega vezja.

Tehnologija

Poznavanje postopkov izdelave

tiskanega vezja.

Tranzistor.

Elektronska vezja in naprave

Spoznavanje elementov in njihova uporaba.

Električne instalacije.

Elektrotehnika

Poznavanje osnovnih stikov za razsvetljavo.

Analogna vezja.

Elektronska vezja in naprave

Poznavanje in uporaba analognih vezij.

Digitalna integrirana vezja.

Digitalni sistemi in krmilja

Poznavanje in uporaba digitalnih vezij.

Pretvorniki.

Elektronska vezja in naprave

Digitalni sistemi in krmilja

Poznavanje in uporaba pretvornikov.

Gradnja naprav.

Elektronska vezja in naprave

Poznavanje zaščite naprav.

Stabilizacija napetosti in toka.

Elektronska vezja in naprave

Poznavanje vezij in naprav za stabilizacijo napetosti in toka.

Elektroakustika.

Elektronska vezja in naprave

Poznavanje elektroakustičnih naprav, gradnja, servisiranje in vzdrževanje.

Naprave prenosne tehnike.

Elektronska vezja in naprave

Poznavanje naprav prenosne tehnike, servisiranje in vzdrževanje.

Krmilja in regulacije.

Digitalni sistemi in krmilja

Poznavanje in uporaba vezij in naprav za krmiljenja in regulacije.