SREDNJE POKLICNO TEHNIŠKO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: RUDARSKI TEHNIK

KATALOG ZNANJ

Sprejeto na 62. seji Strokovnega sveta RS za poklicno in strokovno izobraževanje, 17. 12. 2002

1. IME PREDMETA

GEOMEHANIKA
 

2. ŠTEVILO UR

Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela:

Letnik

Oblike izobraževalnega dela

 

Skupaj

Teorija

Vaje

2.

102

68

34

Skupaj

102

68

34

* Delitev dijakov v skupine.

3. USMERJEVALNI CILJI PREDMETA

Cilje, naloge in vsebino predmeta povežemo z geologijo. S slikovnim materialom prikažemo težave, ki nastajajo pri vseh posegih v naravno okolje, in okvirno določimo rešitve.

Dijaki:

4. OPERATIVNI CILJI PREDMETA

VSEBINE IN INFORMATIVNI CILJI FORMATIVNI CILJI SOCIALIZACIJSKI CILJI POSEBNOSTI V IZVEDBI

UVOD V GEOMEHANIKO

Dijak:

  • prepoznava probleme na zemeljski površini
  • razlikuje naravne in umetno povzročene pojave
  • nariše in skicira pojave

Dijak:

  • povečuje svojo strokovnost pri prepoznavanju in vplivu hribinskih mas, tal in brežin
  • Ogled video gradiva o plazovih in razprava.
  • Ogled geomehanskega laboratorija, izdelava poročila in razprava.

OSNOVNI POJMI

Standardne oznake. Pojmi v geomehaniki. Obremenitve vzorca.

  • opazuje spremembe v tleh.
  • uri spomin na področju zastavljanja fizikalno matematičnih vzorcev.

  • razvija občutek za natančnost in doslednost pri določanju osnovnih pojmov

  • Priprava plakata z geomehanskimi oznakami.
  • Ogled ekološko-kemijskega laboratorija, izdelava poročila in razprava.

ZRNAVOST IN SESTAVA TAL

Enotna zrna. Lastnosti delcev trdnih tal. Določanje specifične mase. Granulometrijski sestav zrn. Sejalna analiza. Granulacija zrn. Granulacijski sestav tal. Granulacijski diagram.

  • razvija ročne spretnosti pri izdelavi vzorcev in njihovem preizkušanju v laboratoriju.
  • razvija navadne stalne kontrole in površinskih problemov.

  • utrdi svojo natančnost pri pripravi podatkov za preračune vzorcev
  • dokazuje zanesljivost dela skozi diagrame, ki so posledica predhodnih raziskav
  • razvija strokovno in poklicno odgovornost

  • Ogled na terenu in jemanje vzorcev ter izdelava poročila in razprava.
  • Izvajanje laboratorijskih vaj in priprava vzorcev z izdelavo poročila in razpravo.
  • Risanje granulometrijske krivulje.

GOSTOTA TAL

Poroznost. Konsistenca tal. Koeficient in volumen tal. Vlažnost in zasičenost vzorcev. Prostorninska teža tal.

  • razume odnose med matematičnimi in fizikalnimi zakonitostmi.
  • definira probleme na površini v obliki matematičnega zapisa.
  • je sposoben izračunati bolj zapletene matematične obrazce.

  • povečuje svojo strokovnost s poznavanjem karakteristike tal
  • Določanje gostote tal v laboratoriju, izdelava poročila in razprava
  • Uporaba programske opreme za izračune matematičnih obrazcev.
  • Ogled video gradiva o meritvah v laboratoriju in razprava.

MEJA PLASTIČNOSTI

Kohezija. Meja krčenja.Casagrandejev diagram.

  • določa plastičnost na terenu in v laboratoriju
  • določa kohezijo
  • ugotavlja mejo krčenja in iz tega riše ustrezne diagrame
  • povečuje svojo strokovnost, ker natančno pozna notranje napetosti in sprijemanje tal, krčenje in razgradnjo

  • Določanje kohezije v laboratoriju, izdelava poročila in razprava.
  • Vaje z uporabo programske opreme SURPAC.

KLASIFIKACIJA TAL IN HRIBIN

Sistemi klasifikacije. Ameriški sistem klasifikacije hribin. Nemški sistem klasifikacije hribin.

  • spoznava se s sistemi klasifikacije tal in hribin ter njihove podrobnosti in stične točke
  • povečuje svojo strokovnost, ker natančno pozna kako je potrebno hribine in tla razvrstiti

  • Preračun in klasifikacije hribin po navedenih metodah.
  • Ogled video gradiva o predorih in razprava.

VODA V TLEH

Podtalnica. Prepustnost tal. Učinek vzgona na tla. Pozitivni učinek vzgona. Tla brez vzgona. Kapilarne vode. Izračun dviga vode v kapilarah. Delovanje mraza na tla.

  • spoznava pomen in učinek vode v tleh
  • je sposoben oceniti vpliv vode na zgradbe
  • meri pretoke in dvig podzemske vode

  • pozna temeljne zakonitosti hidrostatike
  • je pripravljen za inovativne pristope pri reševanju problemov tega področja

  • Samostojno spoznavanje tal na terenu, izdelava poročila in razprava.
  • Merjenje prepustnosti tal v laboratoriju, izdelava poročila in razprava.
  • Preračun prepustnosti s programsko opremo HIDRO.

STISLJIVOST IN KONSOLIDACIJA TAL

Določanje stisljivosti v laboratoriju. Konsolidacija – naravna in umetna. Sile, ki delujejo na vzorec. Ugotavljanje stisljivosti v laboratoriju. Posedanje zgradb.

  • uporablja laboratorijske naprave
  • izdela shemo raziskav in pripravi vzorce
  • uporablja naprave za meritve institu
  • izdela preprosta priročna pomagala
  • obvlada tehniko merjenja procesov

  • Povečuje svojo strokovnost, ker natančno pozna notranje napetosti tal in hribin obremenjenih na tlak, nateg, torzijo in površinski pritisk.
  • Dviguje svojo ekološko zavest, ker pozna rešitve, ki prihranijo material.

  • Vaje jemanja vzorcev na terenu, izdelava poročila in razprava.
  • Vaje priprave vzorcev in uporaba v laboratoriju, izdelava poročila in razprava.
  • Izvedba meritev, risanje diagrama ter uporaba programske opreme SURFIL.

 

RAZISKAVE NA TERENU

Geofizikalne, geoelektrične, geoseizmečne raziskave. Blodeči tokovi. Izdelava geološko-geomehanskega mnenja. Tolmač geološke karte, Proučevanje tal z globinskim vrtanjem. Deklinacija vrtin. Predstavitev raziskav.

  • izdela zaključke na podlagi raziskav
  • predvidi posledice
  • uporabi podatke za pripravo rudarskega projekta
  • je sposoben povezati rudarsko delo z geomehanskimi vplivi
  • samostojno rešuje nove naloge

 

  • krepi strokovno znanje na geofizikalnem področju v povezavi z geologijo in fiziko
  • uri se v pripravi pisnega tehniškega gradiva in poročil

  • Ogled video gradiva o geofizikalnih raziskavah in razprava.
  • Obisk bližnje geomehanske vrtine, izdelava poročila in razprava.

GEOMEHANSKE RAZMERE V PREMOGOVNIKU

  • podrobneje spozna geomehaniko premogovnika Velenje
  • krepi osebno odgovornost, ker pozna obremenitve, ki nastopajo pri vsakdanjem delu na delovišču

  • Spoznavanje razmer v velenjskem premogovniku, z obiskom podzemnih rudniških prostorov, izdelava poročila in razprava.
  • Ogled video filma o premogovniku Velenje in razprava.

 

OSNOVNI POJMI O PODZEMNIH PRITISKIH

Dinamično napetostno stanje. Primarno napetostno stanje. Tlak pri različnih oblikah jamskih prostorov. Pritiski na odkopu. Odražanje podzemnih pritiskov. Hribinski udari.

  • sklepa in povezuje fizikalne zakonitosti med seboj
  • razvija miselne sposobnosti
  • pridobi rutino reševanja nalog
  • sintetizira in analizira prikazane probleme

  • razvija občutek za odgovornost pri delovanju naprav, v pogojih podzemskih obremenitev
  • gradi svojo strokovnost, ker pozna vlogo napetostnega stanja pri izdelavi podzemskih prostorov v rudarstvu
  • s spoznavanjem napetostnega stanja krepi inovativnost pri reševanju delovnih problemov pri pripravi in izvedbi del in preprečevanju posledic porušitve

 

  • Vaje uporaba programske opreme za metodo KONČNIKI ELEMENTOV za preračun napetosti pod zemljo.
  • Ogled video gradiva o izdelavi predorov in razprava.

VPLIV IZDELAVE JAMSKIH PROSTOROV NA HRIBINO

Tlak v progah. Tlak v jašku. Porušitvena elipsa. Teorija svoda Teorija plošč. Teorija zvijanja plasti. Zaruševanje. Preprečevanje pogrezanja površine.

  • oceni nevarnosti, ki se pojavljajo in določi stične točke med temi nevarnostmi
  • izpelje obrazce za definicijo problema
  • izbere ustrezne raziskovalne metode
  • izračuna matematično nastavljanje

  • s preračunavanjem krepi občutek za natančnost in prenos teorije v inovativno delo
  • krepi ekološko zavest s poznavanjem možnih posledic zaradi napak pri postavljanju hidravličnih naprav
  • s preračunavanjem si razvija zanesljivost in strokovno natančnost
  • povečuje svojo strokovnost, ker natančno pozna notranje napetosti strojev in naprav v rudarstvu obremenjenih na upogib
  • dviguje svojo ekološko zavest, ker pozna nosilce enake upogibne napetosti, ki prihranijo material

  • Ogled video filma o pogrezanju površine in razprava.
  • Ogled na terenu in spoznavanje programske opreme GIS-RLV za določanje premikov površine.

GEOMEHANIKA NA POVRŠINI

Stabilnost brežin. Plazenje in drsenje. Pogrezanje in posedanje. Preprečevanje plazov. Sile na brežini. Metoda končnih elementov. Izračun stabilnosti brežin.

  • razvija si predstavo o delovanju fizikalnih mehanizmov na površini
  • izboljša razumevanje rudarske stroke
  • primerja vplive rudarjenja na površinske spremembe
  • razloži vplive rudarjenja
  • dokaže rešitve problemov z matematičnimi metodami
  • povečuje svojo poklicno inovativnost
  • povečuje občutek za varno delo, ker pozna kritična mesta uklonsko obremenjenih delov
  • razvija ekološko zavest z vgrajevanjem naprav z dobrim izkoristkom
  • s preračunavanjem si krepi občutek za tehniko

  • Ogled video gradiva o največjih plazovih v svetu in o miniranju na površini ter razprava.
  • Ogled bližnjega kamnoloma in določanje naklona brežine skozi xx elementov, izdelava poročila in razprava.

 

5. OKVIRNI SEZNAM LITERATURE IN DRUGIH VIROV

6. OBVEZBNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

Ustno, vaje.

7. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

Splošno:

Znanja tega predmeta nadgrajujejo vsebine premetov: rudarstvo, geologija, fizika, matematika in praktični pouk.

Konkretno:

ZNANJE

POVEZAVA S PREDMETOM

  PREDMET   ZNANJA

Matematični izračuni

MATEMATIKA

Trigonometrija

Fizikalni izračuni. Zemeljski pojavi. Reševanje problemov.

FIZIKA

Enačbe, oznake, dimenzijska analiza, enote, mehamika, statika, fluidi, plini, vode, gravitacija, sile.

Poznavanje tal.

GEOLOGIJA

Geološka sestava tal, zemeljske tvorbe, tektonika, gube, kamnine, erozija, usedline, kohezija, konsistenca, nastajanje tal.

Posegi v prostor. Vpliv na hribino.

RUDARSTVO

Pridobivanje surovin, izdelava jamskih prostorov, jaški, vpadniki, rovi, črpanje vode, plini in hribinski udari.

Praktično izvajanje vaj.

PRAKTIČNI POUK

Vaje v geomehanskem laboratoriju in na terenu.