Risbe

• vrste risb
• standardi
• tehnična pisava
• merila
• formati risb

Dijak:

• pozna vrste risb glede na njihov namen,
• pozna različne vrste standardov (SIST-EN, ISO, DIN),
• pozna vrste formatov ter velikosti formatov vrste A,
• pozna tehnično pisavo,
• pozna merila za pomanjšanje in povečanje,
• pozna razliko med risbo in skico;

• zbirka standardov,
• predloge za tehnično pisavo,
• predloge za vrste in debelino črt;

Vrste projekcij

• aksonometrične projekcije
• ortogonalne projekcije
• prerezi
• šrafiranje

• pozna aksonometrične projekcije,
• pozna ortogonalno projiciranje,
• zna razvrstiti poglede,
• zna narisati polni in delni prerez,
• zna narisati četrtinski prerez na rotacijskem telesu,
• opiše namen prereza,
• zna določiti tipe šrafur za posamezne materiale;

• računalniški program, ki omogoča predstavitev ortogonalnih projekcij iz prostorskega modela;

Kotiranje

• elementi kotiranja
• načini kotiranja
• razvrstitev kot
• vzporedno kotiranje
• zaporedno kotiranje
• kotiranje polmerov premerov in radiusov
• kotiranje kotov

• pozna kotirno črto, pomožno kotirno črto, kotirno puščico in piko,
• pozna razvrstitev kot,
• pozna vzporedno kotiranje,
• pozna zaporedno kotiranje,
• pozna kombinirano kotiranje,
• pozna kotiranje okroglin,
• zna kotirati kote;

Znaki za navedbo stanja površin

• našteje osnovne parametre stanja površine,
• definira vrednosti Ra, Rz, Rmax,
• pozna pomen določanja stanja površin,
• razloži znake za navedbo stanja površin,
• definira znake za centričnost, soosnost, vzporednost in pravokotnost ploskev;

• etaloni za hrapavost,
• etaloni stanja površin za posamezne vrste obdelav;

Označevanje tolerance

• tolerance
• oznake toleranc
• ujemi
• sistem enotne izvrtine
• sistem enotnega čepa

• razloži pojem tolerance oziroma odstopka,
• definira oznako za toleranco za zunanjo in notranjo mero,
• definira ujem,
• opiše ohlapni, vmesni in tesni ujem,
• definira sistem enotnega čepa,
• definira sistem enotne izvrtine,
• pozna največje in najmanjše vrednosti za ohlap in nadmero,
• razloži soodvisnost med stanjem površine in tolerančnim poljem;

• standardi in tabele za tolerance in ujeme;

Delavniška in sestavna risba

• delavniška risba
• sestavna risba
• vrste glav na risbi
• risanje navojev
• risanje vijakov
• risanje matic

• definira delavniško risbo z ustrezno glavo,
• definira sestavno risbo z ustrezno glavo,
• opiše pomen pozicijskih številk,
• določi maso enostavnega dela,
• nariše navoj v izvrtini,
• nariše navoj na steblu,
• definira posebnosti pri risanju vijakov,
• definira posebnosti pri risanju matic;

• vijaki, matice, primeri;

Tipizacija in standardizacija

• tipizacija, unifikacija ali modulna gradnja,
• standardizacija.

• definira pojem tipizacije,
• definira pojem stardardizacije,
• razloži standardna števila R5, R10, R20,
• razloži prilagojena števila,
• našteje najpogostejše standarde;

Vrste obremenitev glede na čas

• statična obremenitev
• dinamična obremenitev
• meja lezenja
• časovna statična trdnost

• definira statično obremenitev,
• definira dinamično obremenitev,
• razloži razliko med enakomerno, utripno in izmenično obremenitvijo,
• nariše Woehlerjevo krivuljo,
• nariše Smithov diagram,
• zna poiskati posamezne dinamične obremenitve,
• razloži amplitudo obremenitve,
• razloži logaritemsko časovno absciso v Woehlerjevi krivulji,
• razloži dinamično trdnost materiala,
• razloži mejo lezenja,
• razloži zarezni učinek,
• razloži prijeme za zmanjšanje zareznih učinkov,
• razloži zvezo med velikostjo prereza, hrapavostjo površine in dopustnimi napetostmi;

Lastnosti teles

• togost telesa
• upogibna togost palice
• natezna togost palice
• torzijska togost palice

• razloži pojem togosti oziroma elastičnosti telesa,
• definira natezno togost palice,
• definira upogibno togost palice,
• definira torzijsko togost palice in dopustni zasuk za gredi;

Trenje

• definira suho, mešano in tekočinsko trenje in našteje primere,
• definira kotalno trenje in našteje primere;

Nerazstavljive zveze

• lepljeni spoji
• lotani (spajkani) spoji zvarjeni spoji
• kovičeni spoji

• definira lepljeni spoj,
• definira adhezijsko in kohezijsko silo,
• opiše pripravo lepljencev pred lepljenjem,
• izračuna velikost spoja pri dani dopustni strižni napetosti in znani sili,
• opiše zvezo med debelino lepila in silo, ki jo spoj nosi,
• nariše značilne lotane zveze, tudi X in V,
• opiše postopek priprave lotancev pred lotanjem,
• definira kriterije za izbiro lota,
• opiše razliko med lotanjem in varjenjem,
• našteje in nariše vrste zvarov,
• definira simbole za posamezne vrste zvarov in njihove lege,
• s skico prikaže oblikovanje varjencev,
• definira kvalitete materialov za varjenje,
• opiše pomen prilog pri varjenju,
• definira kvalitete zvarov,
• določi dimenzijo zvara,
• razloži pomen vrstnega reda varjenja glede na deformacije,
• razloži kriterij izbire materiala,
• razloži oznake zvarov v tehnični dokumentaciji,
• opiše vpliv varjenja na trdnost osnovnega materiala,
• izračuna sočelni zvar,
• izračuna kotni zvar,
• nariše značilne primere kovičenih spojev,
• razloži pojem strižne ravnine pri kovičenem spoju;

Razstavljive zveze

• zatična zveza
• sornična zveza
• zveza z vskočnikom
• vijačna zveza
• zveza pesta z gredjo oziroma z osjo
• zveza med pestom in gredjo z obliko
• mozniška zveza
• večutorna zveza
• zveza pesto/gred s trenjem
• zveza pesto/gred s tesnim ujemom
• stožčasti nased
• zagozdna zveza pesto/gred-os

• nariše značilne zatične zveze,
• izračuna napetosti v zatični zvezi,
• nariše značilne sornične zveze,
• izračuna napetosti v sornični zvezi,
• določi ujeme sornične zveze,
• opiše načine maziva v sornično zvezo,
• nariše značilne primere zveze z zunanjim in notranjim vskočnikom,
• definira tolerance utorov za zvezo z vskočnikom,
• nariše značilne vijačne zveze,
• definira vijačnico, njen vzponski kot in izračuna primer na metričnem navoju,
• našteje vrste navojev ter njihove oznake na tehnični dokumentaciji,
• opiše razliko med običajnimi in drobnimi navoji,
• opiše samozapornost navojev,
• izračuna potrebni moment privijanja vijaka pri dani spenjalni sili in tornem količniku,
• izračuna potrebni moment odvijanja vijaka pri dani spenjalni sili in tornem količniku,
• definira izkoristek privijanja in odvijanja vijačne zveze,
• definira kriterije za izbiro materiala za vijake in za matice,
• opiše stanje sil med elementi vijačne zveze,
• izračuna dimenzije vijačne zveze,
• nariše elemente vijačne zveze, ki preprečujejo odvitje,
• opiše naloge podložk,
• definira oznake materialov za vijake in za matice,
• opiše vse razlike med vijakom, ki ima navoj vrezan, in vijakom z valjanim navojem,
• definira pomen stanja kvalitete površin ter oblike vijaka na njegovo nosilnost,
• izračuna napetotosti v prilagodnem vijaku,
• definira silo prednapetja vijaka, tesnilno silo, obratovalno silo ter največjo silo vijaka,
• definira razliko med osjo in gredjo ter definira pesto,
• definira zvezo pesto/gred-os z obliko,
• nariše značilne zveze z moznikom,
• izračuna napetosti v mozniški zvezi,
• opiše vpliv utorov na mozniški zvezi na nosilnost gredi,
• definira tolerance in ujeme v mozniški zvezi,
• definira materiale za gred/os in za pesto,
• nariše značilne slike večutorne zveze pesto/gred,
• opiše obodno in notranje centriranje,
• opiše zvezo s silo trenja,
• nariše značilne slike za zvezo s trenjem,
• izračuna potrebno temperaturo segrevanja pesta pri danem ujemu,
• definira potreben ujem,
• definira deljeno zvezo pesto/gred,
• nariše deljeno zvezo pesto/gred,
• opiše sorodnost med stožcem, piramido in zagozdo ter samozapornost zagozde,
• zna narisati značilne primere zvez,
• zna izračunati ter izpeljati pogoje samozapornosti,
• zna izračunati napetosti v zvezi,
• opiše prednapetost pesta ter obratovalno napetost,
• nariše vrste zagozd,
• izračuna zvezo z zagozdo,
• nariše vrste zvez s stožčastimi vzmetmi ter zveze s pari elastičnih obročev;

• vzorci ustreznih elementov, ki prikazujejo razstavljive zveze;

Ležaji

• drsni ležaji
• kotalni ležaji

• nariše slike za primere radialnih in aksialnih drsnih ležajev,
• opiše vrste materialov za ležajne blazinice ter za tečaje,
• definira trenje na drsnih ležajih za primer radialnega in primer aksialnega tipa ležaja,
• opiše mazanje drsnih ležajev,
• izračuna primer drsnega ležaja ter določi potrebne zračnosti,
• našteje tipe kotalnih ležajev ter tipe kotalnih elementov,
• našteje funkcije obročev in kletke kotalnih ležajev,
• izračuna življenjsko dobo kotalnega ležaja pri dani obremenitvi in vrtilni frekvenci,
• definira oznake kotalnih ležajev,
• opiše mazanje kotalnih ležajev,
• opiše ujeme mer pri vgradnji kotalnih ležajev;

• katalogi proizvajalcev kotalnih in drsnih ležajev,
• vzorci različnih tipov ležajev;

Gredne vezi in sklopke

• toge gredne vezi
• elastične gredne vezi
• sklopke (lamelne, hidrodinamične, preobremenitvene)

• opiše razliko med grednimi vezmi in sklopkami,
• nariše sliko toge gredne vezi in opiše njeno uporabo,
• izračuna togo gredno vez,
• našteje vzroke za uporabo elastičnih grednih vezi,
• našteje osnovne tipe elastičnih grednih vezi ter nariše slike,
• po katalogu določi primer in velikost elastične gredne vezi tipa Bibby ali Periflex,
• izračuna moznik oziroma zagozdo ter kontrolira napetosti,
• nariše sliko lamelne sklopke in opiše razliko med sklopkami in grednimi vezmi,
• skicira in opiše hidrodinamično sklopko,
• skicira in opiše preobremenitveno sklopko;

• katalogi proizvajalcev togih in elastičnih grednih vezi ter sklopk,
• računalnik z možnostjo dostopa do spletnih strani proizvajalcev strojnih elementov;

Gonila

• jermenska gonila
• torna gonila
• verižna gonila

• našteje primere uporabe različnih vrst gonil,
• definira prestavno razmerje, izkoristek, vrtilne frekvence ter momente na gonilu,
• našteje vrste jermenov,
• nariše sliko klinaste jermenice ter kote žlebov,
• izračuna hitrosti jermena ter definira spodrsavanje,
• izračuna jermensko gonilo s klinastimi jermeni (določi tip jermenov ter njihovo število),
• opiše torna gonila, namen in njih uporabo ter gradiva za gonilne elemente,
• nariše verižno kolo in pojasni mere glede na delitev členov,
• na osnovi katalogov in tabel določi in izračuna verižno gonilo,
• pojasni namen in principe napenjanja in mazanja verig;

• katalogi proizvajalcev jermenov,
• katalogi proizvajalcev verig,
• tabele za ploščate in klinaste jermene,
• tabele in diagrami za verige;

Preračun gredi

• os/gred
• upogibni in torzijski momenti
• gradiva gredi
• Huberjeva porušitvena hipoteza
• oblikovanje gredi
• zarezni učinki

• razloži osnovno razliko med gredjo in osjo, navede primere uporabe ter definira napetosti, ki nastanejo na elementu,
• definira upogibne in torzijske momente na gredi,
• definira materiale, ki se uporabljajo za gredi,
• opiše Huberjevo hipotezo sestavljene obremenitve,
• s pomočjo Smithovih diagramov določi dopustne napetosti ter koeficient a _0,
• razloži pomen koeficienta x pri kombinaciji upogibne in torzijske obremenitve,
• opiše potrebne postopke za zmanjšanje vpliva zareznih učinkov na gredi,
• izračuna enostaven primer gredi,
• s pomočjo računalnika izračuna zahtevnejši primer gredi,
• nariše delavniško risbo izračunane gredi;

• računalnik in računalniški program, ki omogoča izračun zahtevnih primerov gredi,
• Smithovi diagrami,
• tabele za a _0;

Vrste konstruiranja

• konstrukcijske zahteve glede na funkcionalnost
• glede na varnost
• glede na gospodarnost
• izbira materialov
• izdelavnost
• sposobnost obdelave
• izbira oblike
• vpliv montaže
• vpliv transporta
• enostavnost uporabe
• vzdrževanje
• vpliv na okolje

• zna prepoznati razliko v metodah konstruiranja na novo in prilagoditvenega konstruiranja,
• zna našteti osnovne konstrukcijske zahteve,
• za vsako zahtevo pozna njen vpliv in odločitev pri konstrukcijskem procesu na končni rezultat;

• ustrezna literatura s področja metodike konstruiranja (VDI 2222, VDI 2223, VDI 2225);

Metodika konstruiranja

• potek konstrukcijskega procesa skozi faze planiranja, koncipiranja, vrednotenja, detajliranja in priprave na izvedbo

• zna našteti faze konstrukcijskega procesa,
• zna narisati algoritem poteka in medsebojne povezanosti posameznih faz v procesu,
• zna enostaven konstrukcijski primer razdeliti na faze planiranja, koncipiranja, vrednotenja, detajliranja,
• zna določiti vrstni red potrebnih aktivnosti pri snovanju in konstruiranju novega sklopa;

• ustrezna literatura s področja metodike konstruiranja (VDI 2222, VDI 2223, VDI 2225);

Lista zahtev

• posnetek stanja
• določitev liste zahtev
• brezpogojne zahteve
• minimalne zahteve
• želje
• določitev pogojev sprejemljivosti

• sestavi spisek brezpogojnih zahtev za enostaven vsakdanji predmet,
• prepozna zahteve, ki določajo minimalne zahteve in želje,
• zna samostojno opazovati ter timsko sodelovati pri določanju liste zahtev;

Tehnika iskanja rešitev-variant-konceptov

• abstrahiranje in delitev na delne sklope
• uporaba konstrukcijskih katalogov
• metoda morfološke skrinjice
• tehnika izbire ustreznih rešitev
• metoda 635

• pozna tehnike za reševanje problemov (metoda 635, morfološka skrinjica, brain storming, atribucijska tabela….),
• razume pomen abstrahiranja glede na pestrost najdenih tehničnih rešitev,
• pozna pomen in vpliv konstrukcijskih katalogov na kvaliteto najdene rešitve,
• zna na enostavnem primeru prikazati metodo morfološke skrinjice in metode 635;

• konstrukcijski katalogi;

Vrednotenje izbranih rešitev-konceptov, variant

• uteži pri vrednotenju
• kriteriji vrednotenja
• tehnična vrednost variante
• preračun in predstavitev v diagramu

• sestavi tabelo kriterijev vrednotenja,
• pozna pomen uteži pri vrednotenju,
• zna na enostavnem primeru izračunati tehnično in ekonomsko vrednost,
• zna narisati diagrame tehnične in ekonomske vrednosti,
• zna analizirati dobljene rezultate;

Zobniški prenosniki

• vrste zobniških prenosnikov
• valjasti
• stožčasti
• vijačni z ravnimi, poševnimi, ločnimi zobniki, polžasta gonila
• cikloidno ozobje
• evolventno ozobje
• namestitev ozobja na osnovno telo
• osnovne mere
• osnovne veličine zobniške dvojice

• definira vrste in lastnosti posameznih prenosnikov,
• našteje primere uporabe v praksi,
• zna določiti vrsto vijačnega gonila za posamezni primer,
• pozna razlike med ciklodnim in evolventnim ozobjem glede na lastnosti in glede na uporabo,
• nariše evolventno krivuljo in jo uporabi za določitev boka zoba zobnika,
• definira osnovne geometrijske mere dane dvojice,
• zna kotirati zobnik in dvojico v skladu z veljavnimi standardi in razložiti standardizirane oznake;

• slikovno gradivo na folijah in grafoskopu ali
• računalnik z LCD prikazovalnikom za prikaz digitalnih slik,
• priročniki in standardi z opisom veljavnih pravil na področju označevanja zobnikov;

Geometrija valjastih zobnikov z ravnimi in poševnimi zobmi

• standardni profil zobnikov
• ničelni zobnik
• geometrijske mere valjastega zobnika
• mejno število zob
• korigirani zobnik
• V-zobnik
• vrste korekcij
• izbira korekcijskih koeficientov
• navidezno število zob
• stopnja ubiranja
• stopnja ubiranja za poševne zobe

• zna poiskati geometrijske mere standardnega profila,
• zna poimenovati posamezne veličine,
• zna razložiti razliko med ničelnim in korigiranim zobnikom,
• zna navesti vzroke za korekcijo,
• zna našteti vrste, lastnosti in namen posameznih korekcij,
• definira pojme: temenski, vznožni in razdelni krog, dotikalna in kotalna točka, stopnja ubiranja, kot ubirnice ter jih zna narisati na skici,
• zna preračunati in narisati geometrijske mere zobnika,
• zna določiti korekcijske koeficiente in preračunati pripadajoče veličine;

• računalniški program, ki omogoča simuliranje oblike boka zoba in obliko ozobja pri korekciji zobnikov;

Sile na valjastem zobniku

• sile na valjastem zobniku z ravnimi zobmi
• sile na valjastem zobniku s poševnimi zobmi

• zna določiti sile na zobniku z ravnimi zobmi,
• zna določiti sile na zobniku s poševnimi zobmi,
• zna narisati prostorsko odvisnost sil na zobniški dvojici glede na smer aksialne sile,
• zna preračunati gred, na kateri je zobnik;

Trdnostni preračun zobnikov

• materiali za zobnike
• poškodbe zobnikov
• oblikovanje valjastih zobnikov
• zahtevana medosna razdalja

• zna izračunati in določiti velikost zoba zobniške dvojice,
• zna grobo oceniti potrebno velikost zobnikov,
• zna navesti osnovne poškodbe zobnika, in sicer v korenu in na boku zoba,
• zna izračunati varnost v korenu in boku zoba,
• zna narisati delavniško risbo izračunanega zobnika z ustrezno tabelo;

• računalniški program, ki omogoča trdnostni preračun zobniškega para, in sicer korenske trdnosti zoba in kontrolo bočne trdnosti boka zoba;

Stožčasti zobniki z ravnimi zobmi

• geometrijske mere stožčastega zobnika
• navidezni-virtualni zobnik
• srednji modul
• geometrija zobniške dvojice
• navidezno število zob
• sile na zobniški dvojici
• oblikovanje gonila

• zna definirati mere zobnika,
• definira virtualni zobnik,
• definira srednji modul stožčastega zobnika,
• definira mejno število zob pri stožčastem zobniku ter navede razliko z mejnim številom zob pri valjastem zobniku,
• definira sile na zobniški dvojici,
• skicira in opiše glavne zahteve pri oblikovanju gonila s parom stožčastih zobnikov;

• slikovno gradivo na folijah in grafoskop ali
• računalnik z LCD prikazovalnikom za prikaz digitalnih slik;

Polžasta gonila

• polž
• polževo kolo
• sile na par polž-polževo kolo
• izkoristek polža
• materiali
• oblikovanje polževega gonila
• mazanje poževega gonila

• definira polža, polževo kolo in primere uporabe,
• definira prestavno razmerje in izkoristek polževega gonila,
• definira vijačnici na polžu in nariše sliko polža,
• izračuna prostorsko usmerjene sile na polževem gonilu,
• opiše materiale za polža in polževo kolo,
• definira oblike polžev (cilindrični, globoidni, s primeri uporabe),
• nariše sliko polževega gonila s pripadajočimi oznakami in merami,
• našteje pomen mazanja pri polževem gonilu in opiše posamezne vrste mazanja, našteje vrste maziv za mazanje polževih gonil;

Uporaba računalnika – parametrično risanje kontur v ravnini

• osnovni grafični elementi risbe
• kotiranje in šrafiranje
• popravljanje risb

• pozna osnovne grafične elemente risbe in jih zna pravilno uporabiti,
• je sposoben narisati, kotirati, šrafirati in modificirati parametrični profil v ravnini;

• računalniška učilnica,
• programi za parametrično risanje,
• LCD projektor,
• multimedijska sredstva,
• program za risanje,
• tiskalnik,
• delovni zvezek,
• modeli strojnih delov;

Uporaba računalnika – parametrično prostorsko modeliranje elementov in sklopov ter preračuni CAD/CAE

• pozna tehnike prostorskega modeliranja in modificiranja prostorskih modelov
• zna modelirati parametrične prostorske modele razstavljivih in nerazstavljivih zvez, elementov gonil in modele gonil,
• zna izdelati računalniški model različnih obremenitvenih primerov elementov in sklopov,
• zna sestaviti preproste sklope iz standardnih elementov,
• obvlada generiranje tehnične dokumentacije iz prostorskega modela.

• računalniška učilnica,
• programi za prostorsko modeliranje, dimen-zioniranje in analize,
• LCD projektor,
• multimedijska sredstva,
• tiskalnik,
• delovni zvezek,
• modeli strojnih delov.

Izpitna pola oz. sklop

Štev. nalog

Tipi nalog

Vrednotenje posameznih nalog (točke)

Dovoljeni pripomočki

Čas reševanja (minut)

Skupaj točke

Delež v oceni (%)

1.

4 - 10

kratke naloge ali vprašanja iz osnovnega znanja definicij oz. test objektivnega tipa za preverjanje osnovnih znanj iz tehniškega risanja in strojnih elementov,

1 - 5

Žepni računalnik, strojniški priročnik,

tabele, diagrami in enačbe za izračun,

do 20

20

40

2.

1 - 5

strukturirane naloge iz izbire oz. analiziranja postopkov in uporabe osnovnega znanja (vključuje kompleksna znanja s področja snovanja in konstruiranja strojnega sklopa, npr. gonil, sklopk, grednih vezi, ležajev, izdelave tehnične dokumentacije).

6 - 30

Strojniški priročnik,

geometrijsko orodje,

žepni računalnik.

do 100

30

60

SKUPAJ

do 120

50

100