SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: EKONOMSKI TEHNIK (SI)

KATALOG ZNANJ

Sprejeto na 28.seji Strokovnega sveta za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 10. 6. 1999

1. PODROČJE

  • komercialno

    2. IME PREDMETA

    KEMIJA IN POZNAVANJE BLAGA

    3. ŠTEVILO UR

    Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela.

    Letnik

    Oblike izobraževalnega dela

     

    Teorija (ur)

    Vaje (ur)

    Skupaj (ur)

    1.

    63

    7

    70

    2.

    63

    7

    70

    3.

    70

    		  

    70

    4.

    68

    		  

    68

    skupaj

    264

    14

    278

    *  T – teoretični pouk, seminarji, projektno delo;

    ** V- vaje, individualno projektno delo oz. projektno delo v skupinah, storitev.

    4. USMERJEVALNI CILJI PREDMETA

    Pri predmetu dijak:

  • nadgrajuje, dopolnjuje in poglablja znanja iz kemije, ki jih je pridobil že v osnovni šoli,

  • spoznava kemijsko terminologijo, simbole, formule,

  • spozna zgradbo snovi, njihove lastnosti, uporabo in pomen za življenje,

  • spozna, da je eksperiment pomemben vir podatkov in informacij,

  • spozna pomen eksperimenta za potrjevanje hipotez,

  • razvija spretnosti in skrb za varno eksperimentalno delo,

  • razvija sposobnost opazovanja, opisovanja in povezovanja pojavov,

  • zna zbrati podatke, jih urediti, ovrednotiti, primerjati in uporabljati,

  • spozna uporabo informacijske tehnologije za zbiranje, shranjevanje, iskanje, vrednotenje in predstavitev informacij,

  • ve, da je kemija interdisciplinarno povezana z drugimi naravoslovnimi vedami,

  • povezuje kemijska znanja z razumevanjem dogajanj, procesov in pojavov v naravi,

  • razume, da na spoznanjih iz kemije temelji tudi kemijska in druga tehnologija,

  • spozna vlogo in pomen kemije za zagotavljanje boljše kvalitete življenja,

  • razvija skrb za zdravje ter zdrave življenjske in prehrambene navade,

  • gradi teoretične osnove poznavanja različnih materialov na ustreznih vsebinah iz kemije,

  • pridobi temeljno znanje o poznavanju snovi in različnih materialov,

  • pozna pot od surovine do izdelka pri posameznih vrstah proizvodov,

  • pridobi vpogled nad posameznimi tehnologijami, tako da bo v bodočem poklicu laže razumel ekonomijo podjetja, v katerem bo zaposlen,

  • razvije sposobnost timskega dela (sodelovanje s tehnologi) in s tem išče boljše gospodarske in tehnološke rešitve v proizvodnji,

  • spozna uporabo posameznih proizvodov,

  • nauči se pravilnega ravnanja z blagom,

  • zna svetovati in na ustrezen način predstaviti ter ponuditi proizvode strankam oz. poslovnemu partnerju,

  • oblikuje ustrezen odnos do poslovnega partnerja,

  • spozna pomen naravoslovnih ved pri reševanju problemov sodobnega sveta,

  • spozna pozitivne strani tehnološkega napredka in tudi njegove negativne vplive na okolje,

  • spozna dejavnike, ki ogrožajo človeka in okolje,

  • spoznava moč in omejitve znanosti pri reševanju tehnoloških, socialnih problemov in problemov okolja,

  • goji okolju prijazne življenjske navade in skrbi za njegovo varovanje.


    • 5. OPERATIVNI CILJI PREDMETA

    1. LETNIK

    INFORMATIVNI CILJI IN VSEBINE

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    I. GRADNIKI SNOVI

    		      

    1. Zgradba atoma in periodni sistem

    		      

  • opredeli delce v atomu glede na njihov relativni naboj in relativno maso

  • spozna zgradbo elektronske ovojnice

  • definira orbitale, lupine in podlupine

  • spozna razporeditev elektronov po energijskih nivojih (lupine ) v atomih reprezentativnih elementov

  • razloži zgradbo periodnega sistema

  • spozna periodično spreminjanje izbranih fizikalnih lastnosti elementov po skupinah in periodah na osnovi zgradbe njihovih atomov

  • spozna sodobno definicijo relativne atomske mase

    		•

  • razloži pomen in zvezo med atomskim in masnim številom, definira izotope,

  • rešuje naloge, ki povezujejo atomsko in masno število,

  • razvršča elektrone v lupinah reprezentativnih elementov,

  • razume razporeditev elementov v periodnem sistemu kot posledico zgradbe njihovih atomov,

  • razume povezavo med razporeditvijo elektronov v atomu elementa in njegovim položajem v periodnem sistemu,

  • rešuje naloge, ki povezujejo položaj elementa v periodnem sistemu in razporeditev elektronov v atomu,

  • razvršča vrednosti atomskih radiev,

    		•

    Razvija natančnost in zanesljivost.

    Razvija sposobnost primerjave

    Razvija sposobnost oblikovanja zaključkov.

    Uporaba periodna sistema v tabelarični in računalniški obliki.

    Uporaba preglednic velikosti atomov in ionov elementov.

    Slike atomov (STM).

    Uporaba multimedijskih enot in medmrežja.

    2. Povezovanje gradnikov

     

     

     

    Kemijska vez

     

     

     

  • definira ionsko in kovalentno vez

  • spozna zgradbo trdnih snovi in njihove fizikalne lastnosti

  • spozna zgradbo ionskih kristalov na primeru natrijevega klorida

  • definira kovinsko vez in spozna značilnosti kovinskih kristalov

    		•

  • razlikuje in določi vezne in nevezne elektronske pare v strukturnih formulah enostavnih molekul,

  • na osnovi odboja veznih in neveznih elektronskih parov razloži obliko enostavnih molekul,

  • razloži zgradbo in lastnosti kovalentnih kristalov na primeru diamanta,

  • na osnovi kovinske vezi razloži lastnosti kovin,

    		•

    Razvija sposobnost opazovanja in primerjave.

    Razvija natančnost.

    Razvija spretnosti za varno eksperimentalno delo.

    Demonstracijski eksperimenti:

    1. Lastnosti ionskih in molekulskih snovi: raztapljanje v vodi, tališče.

    Vaja:

    Lastnosti ionskih in molekulskih snovi: primerjava lastnosti natrijevega klorida, kremena, saharoze in voska (2 uri).

    Uporaba modelov (NaCl, diamant).

    Uporaba medmrežja.

    Molekulske vezi

     

     

     

  • spozna vrste medmolekulskih sil

  • definira molekulske vezi in lastnosti molekulskih kristalov

  • spozna vodikovo vez in njen vpliv na fizikalne lastnosti snovi

    		•

  • zna sklepati o polarnosti molekul na osnovi polarnih vezi in oblike molekul,

  • razume vpliv molekulskih vezi na fizikalne lastnosti snovi,

    		•

    Razvija sposobnost opazovanja in primerjave.

    Razvija natančnost in zanesljivost.

    Razvija sposobnost oblikovanja lastnih zaključkov.

    Uporaba modelov:

    1. Molekulski kristal joda ali ogljikovega dioksida

    2. Model za prikaz vodikovih vezi v vodi.

    Demonstracijski eksperimenti:

    1. Amoniakov vodnjak

    2. Tališča izbranih snovi.

    Uporaba medmrežja.

    II. SPREMEMBE

     

     

     

    1. Energijske spremembe

     

     

     

    Kemijska reakcija kot energijska sprememba

     

     

     

  • opredeli eksotermne in endotermne reakcije

  • definira standardno reakcijsko entalpijo

  • spozna energijski diagram

    		•

  • na osnovi eksperimentalnega dela in opazovanj razloži energijske spremembe,

  • zna uporabljati energijski diagram,

  • uporabi tabele za vrednosti entalpij,

    		•

    Razvija natančnost.

    Osvaja strokovnost.

    Razvija delovno disciplino.

    Razvija spretnosti za varno eksperimentalno delo.

    Demonstracijski eksperimenti:

    1. Eksotermna reakcija: CaO v H2O

    2. Endotermna reakcija: NH4 Cl in Ba(OH)2

    Vaja:

    1. Entalpija reakcije med Zn in vodno raztopino bakrovega(II) sulfata ali

    2. Sežigna entalpija etanola (1ura).

    2. Potek kemijskih reakcij

     

     

     

    Hitrost kemijskih reakcij

     

     

     

  • definira hitrost kemijske reakcije

  • opredeli aktivacijsko energijo

  • opredeli katalizo in katalizatorje

    		•

  • prouči vpliv koncentracije in temperature na hitrost kemijske reakcije,

    		•

    Razvija natančnost in zanesljivost.

    Razvija delovno disciplino.

    Razvija sposobnost opazovanja in primerjave.

    Razvija sposobnost oblikovanja zaključkov.

    Razvija spretnosti za varno eksperimentalno delo.

    Demonstracijski eksperimenti:

    1. Homogena kataliza: reakcija med NaOOC-COONa in KMnO4 v prisotnosti MnSO4 kot katalizatorja

    2. Heterogena kataliza: razpad H2O2 v prisotnosti MnO2 kot katalizatorja.

    Vaja:

    3. Vpliv koncentracije in temperature na hitrost reakcije med natrijevim tiosulfatom in klorovodikovo kislino.

    3. Ravnotežja v vodnih raztopinah

     

     

     

    Kisline, baze, soli

    		      

  • definira kisline in baze v vodnih raztopinah po Bronsted Lowryevi teoriji

  • opredeli pojem protolitskega ravnotežja

  • definira pH in spozna pomembnejše indikatorje

  • pozna nevtralizacije kot reakcije med kislinami in bazami

  • pozna osnove kemijske nomenklature kislin, baz in njihovih soli

  • spozna primere nastanka netopnih soli pri reakcijah med elektroliti

    		•

  • zna izračunati množinsko koncentracijo vodnih raztopin kislin in baz,

  • na osnovi eksperimentalnrga dela in opazovanja pojavov razloži zakonitosti protolitskih ravnotežij, ionske reakcije,

  • opredeli kisline in baze na osnovi reakcije oksidov z vodo,

  • opredeli kisel in bazični značaj vodnih raztopin na osnovi pH,

  • zna izračunati pH vodnih raztopin kislin in baz,

  • razloži reakcijo nevtralizacije na primeru titracije močne kisline z močno bazo,

  • razume hidrolizo soli,

  • zna oceniti pH raztopine soli na osnovi jakosti kislin in baz iz katerih so soli nastale,

    		•

    Osvaja strokovnost.

    Razvija delovno disciplino.

    Razvija spretnosti za varno eksperimentalno delo.

    Razvija odgovoren odnos do okolja.

    Demonstracije in eksperimenti:

    1. Primeri kislin, raztapljanje v vodi, merjenje pH

    2. Primeri baz, merjenje pH

    3. Indikatorji, pH meter.

    Vaja:

    1. Reakcije med kislinami in bazami - titracija ali

    2. Hidroliza soli, merjenje pH (2 uri)

    3. Ionske reakcije (1ura).

    Redoks reakcije

     

     

     

  • opredeli pojme: oksidacija, redukcija, oksidant, reducent

  • pozna galvanski člen kot vir istosmernega toka

    		•

  • uredi enostavne redoks reakcije,

  • z zakonitostmi oksidacijsko- redukcijskih procesov razloži eksperimentalno delo in opazovane pojave,

  • razlikuje med galvanskim členom in elektrolitsko celico.

    		•

    Razvija natančnost.

    Razvija delovno disciplino.

    Razvija sposobnost opazovanja in primerjave.

    Razvija spretnosti za varno eksperimentalno delo.

    Demonstracijski eksperimenti:

    1. Oksidativna in reduktivna razgradnja organskih spojin

    2. Oksidacija etanola (Alkotest).

    Vaja:

    1. Raztapljanje kovin v HCl

    2. Priprava in merjenje napetosti Danielovega galvanskega člena

    3. Elektroliza vode (1ura).

    Učni filmi:

    Pridobivanje kovin z elektrolizo.

    Korozija in zaščita kovin.

    2.LETNIK

    INFORMATIVNI CILJI IN VSEBINE

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    III. ELEMENTI V PERIODNEM SISTEMU

     

     

     

    1. Področja v periodnem sistemu

     

     

     

  • spozna, da imajo elementi v s, p, d in f področju nekatere skupne lastnosti

    		•

  • razdeli periodni sistem v področja glede na polnjenje vrste orbital z valenčnimi elektroni,

  • določi značilnosti elementov v posameznem področju,

    		•

    Razvija natančnost.

    Razvija sposobnost primerjave.

    Razvija sposobnost oblikovanja zaključkov.

    Uporaba periodnega sistema v tabelarični in računalniški obliki.

    Uporaba medmrežja.

    2. Nekovine

    		  

     

     

  • opredeli značilne lastnosti nekovin

  • opredeli značilnosti halogenov

  • opredeli značilnosti VI. skupine elementov, še posebej pa žvepla in njegovih spojin

  • opredeli značilnosti V. skupine elementov (dušika in fosforja ter njihovih spojin)

    		•

  • spozna glavne značilnosti nekovin s pomočjo eksperimentov,

  • razloži glavne skupne značilnosti halogenov, njihove reakcije in predstavi njihovo uporabo,

  • na osnovi poskusov in s pomočjo že usvojenega znanja o žveplu pojasni vpliv žvepla in njegovih spojin na okolje,

    		•

    Osvaja strokovnost.

    Razvija delovno disciplino.

    Razvija spretnosti za varno eksperimentalno delo.

    Razvija odgovoren odnos do okolja.

    Demonstracijski eksperimenti:

  • lastnosti izbranih nekovin in njihovih spojin.

    		•

    3. Kovine

    		  

     

     

  • spozna fizikalne in kemične lastnosti I. in II. skupine elementov ter glavne tipe njihovih spojin

  • spozna značilnosti prehodnih elementov

  • usvoji pojem trdote vode in spozna pomen mehčanja vode

    		•

  • na osnovi eksperimentov opredeli bistvene značilnosti elementov I., II. skupine elementov,

  • zna povezati reaktivnost in ostale lastnosti teh elementov z njihovo zgradbo,

  • na osnovi poskusov ugotovi, kako reagirajo kovine s kisikom ( in z vodo),

    		•

    Osvaja strokovnost.

    Razvija natančnost.

    Razvija spretnosti za varno eksperimentalno delo.

    Razvija odgovoren odnos do okolja.

    Demonstracije in eksperimenti:

    1. Lastnosti izbranih kovin.

    Vaja:

    1. Določanje trdote različnih vzorcev vode (2 uri).

    Uporaba medmrežja:

    1. Novo odkriti elementi.

    IV. POMEN IN VLOGA ORGANSKIH SPOJIN

     

     

     

    1. Ogljikovodiki in derivati

     

     

     

  • spozna pomen ogljikovodikov kot virov energije in surovin

  • pozna nastanek, predelavo in pomen nafte

  • med fosilna goriva uvrsti poleg nafte tudi premog, zemeljski plin ter spozna njihove lastnosti in uporabo

  • spozna tudi druge pomembne energetske vire

  • pozna učinke uporabe ogljikovodikov na okolje

  • pozna vidike uporabe halogeniranih ogljikovodikov: kot topila, potisni plini, sredstva za gašenje in aktivne sestavine sredstev za zaščito rastlin

    		•

  • shematsko prikaže predelavo nafte in predstavi uporabo naftnih derivatov,

  • predstavi trende na področju razvoja novih pogonskih goriv in alternativnih virov energije,

  • predstavi pomen dobrega gospodarjenja z energijskimi viri,

  • analizira učinke halogeniranih ogljikovodikov na okolje,

  • razloži učinek tople grede in nastanek ozonske luknje,

  • s pomočjo že pridobljenega znanja iz kemije in biologije preuči probleme biorazgradljivosti in biokoncentracije halogeniranih C/H,

    		•

    Osvaja strokovnost.

    Razvija varčnost in ekonomičnost.

    Razvija skrb za varovanje okolja.

    Demonstracije:

  • lastnosti nasičenih in nenasičenih ogljikovodikov (gorenje, gašenje, kreking, bromiranje).

    Vaja:

    1. Kreking ogljikovodikov ali

    2. Ogljikovodiki kot topila (2uri).

    Referati:

  • Energijski viri

  • Varčevanje z energijo

  • Diskusije:

  • Alternativni viri energije

  • Energija in okolje.

    Ogled učnih filmov:

    1. Predelava zemeljskega olja

    2. Alternativni viri energije

    3. Recikliranje in prihranki energije.

    Multimedijske predstavitve.

    Uporaba medmrežja.

    		•

    2. Lipidi in površinsko aktivna sredstva

    		  

     

     

  • pozna definicijo lipidov

  • našteje uporabo maščob v prehrani in spozna procese kvarjenja maščob

  • pozna delovanje površinsko aktivnih snovi

  • spozna kemično sestavo, proizvodnjo, lastnosti in uporabo mil, detergentov ter ostalih čistilnih sredstev

  • pozna dodatke, ki jih vsebujejo detergenti

    		•

  • izdela klasifikacijsko shemo lipidov in opredeli relacije na osnovi strukture,

  • opredeli funkcijo lipidov v živih sistemih,

  • razloži delovanje površinsko aktivnih snovi ( mil in detergentov),

  • pojasni vplive zgradbe detergentov na biorazgradljivost,

  • analizira negativne vplive uporabe detergentov na okolje,

    		•

    Osvaja strokovnost.

    Razvija delovno disciplino.

    Razvija zdrave prehrambene navade.

    Razvija ustrezen odnos do higiene.

    Razvija spretnosti za varno eksperimentalno delo.

    Razvija odgovoren odnos do okolja.

    Ogled učnih filmov:

    1. Tenzidi

    2. Kemija čistil

    Demonstracija:

  • topnost masti in olj,

  • žarkost, hidroliza maščob,

  • površinsko aktivna sredstva in vplivi na topnost.

    Vaja:

    1. Kuhanje mila (1 ura).

    Uporaba medmrežja:

  • modeli lipidnih molekul in celične membrane.

    		•

    3. Ogljikovi hidrati in proteini

     

     

     

  • ponovi zgradbo ogljikovih hidratov iz osnovne šole

  • poglobi znanje o fizikalnih in kemičnih lastnostih ogljikovih hidratov

  • pozna fotosintezo kot reakcijo pri kateri se svetlobna energija pretvarja v kemično

  • pozna funkcije ogljikovih hidratov v organizmih

  • pozna aminokisline kot gradnike proteinov in proteidov

  • pozna zgradbo proteinov in proteidov

    		•

  • izdela klasifikacijsko shemo ogljikovih hidratov in ugotovi strukturne značilnosti,

  •  poišče in uredi podatke o virih ogljikovih hidratov,

  • preuči značilne reakcije ogljikovih hidratov aminokislin in beljakovin,

  • predstavi funkcijo proteinov in proteidov v živih organizmih,

  • ugotovi probleme, vezane na pomanjkanje proteinov in ogljikovih hidratov v prehrani,

  • razloži pomen proteinov kot sestavine encimov,

    		•

    Osvaja strokovnost.

    Razvija sposobnost opazovanja in primerjave.

    Razvija spretnosti za varno eksperimentalno delo.

    Razvija ustrezen odnos do zdrave prehrane.

    Razvija odgovoren odnos do okolja.

    Demonstracijski eksperimenti:

    1. Dokazne reakcije za ogljikove hidrate

    2. Dokazne reakcije za aminokisline, in peptide.

    Vaja:

    Kislinska in encimska hidroliza škroba in beljakovin (2 uri)

    Uporaba modelov aminokislin.

    Uporaba baz podatkov in medmrežja.

    Multimedijske predstavitve.

    V. OSNOVE POZNAVANJA BLAGA

    		      

    1. Blago

    		      

  • zna opredeliti osnovne pojme: potrebe, dobrine, proizvode, blago

  • ve, da poznavanje blaga zajema naravoslovno-tehnološka znanja o blagu

    		•

  • razloži, zakaj izhaja vsa proizvodnja iz človeških potreb,

  • ugotovi, kdaj dobijo proizvodi značaj blaga,

  • razvrsti blago glede na izvor, kemično sestavo, stopnjo predelave in uporabo,

    		•

    Razvija natančnost in zanesljivost.

    Razvija ekonomičnost.

    		  

    2. Standardi in standardizacija

    		      

  • opredeli pomen in cilje standardizacije

  • ve, da ima standardizacija bistveno vlogo pri tehnološkem razvoju

  • navede razlike med standardi, tehničnimi predpisi in pravilniki o kakovosti

  • našteje tudi druge listine, ki spremljajo blago v prodaji in predstavi njihov pomen

  • zna razbrati deklaracijo

    		•

  • ugotovi, katera področja človekovega življenja so standardizirana,

  • pojasni pomen standardizacije pri premagovanju ovir v mednarodnem trgovanju,

  • primerja mednarodne, nacionalne, regionalne, panožne in interne standarde,

  • razčleni strukturo slovenskih standardov,

  • zna priskrbeti določen standard in poiskati ustrezen naslov za pridobitev ostalih listin,

    		•

    Osvaja strokovnost

    Razvija natančnost in zanesljivost.

    Razvija sposobnost reševanja konfliktov.

    Razvija poslovni odnos.

    Razvija poklicno odgovornost.

    Referat:

    1. Pomen standardizacije

    Vaja:

    1. Iz zbranih člankov, Sporočil, Kataloga SIST ugotavlja in primerja strukturo posameznih standardov.

    2. Zbere konkretne vzorce listin, jih pregleda, primerja ter izpolni.

    3. Kakovost blaga

    		      

  • opredeli pojem kakovosti ter spozna pomembnejša merila za ocenjevanje kakovosti

  • opiše postopke za preizkušanje kakovosti

  • obrazloži pomen znaka kakovosti

  • opiše naloge Komisija za varstvo potrošnikov

    		•

  • primerja organoleptično metodo ocenjevanja kakovosti z merljivimi metodami,

  • odvzame vzorce za analizo, izbere ustrezen način in sestavi zapisnik,

  • analizira pomen nadzora za zagotovitev kakovosti in varstva potrošnikov,

  • v primeru, da potrebuje nasvet, zna poiskati pomoč pri ustrezni instituciji,

    		•

    Razvija strokovnost.

    Razvija natančnost in zanesljivost.

    Razvija pošten odnos do poslovnega partnerja.

    Osvaja poklicno etiko.

    Razvija poklicno odgovornost.

    Vaja:

    1. Jemanje vzorca in sestava zapisnika (izbere učitelj).

    4. Sistematizacija blaga

    		      

  • Opredeli pojem klasifikacije in nomenklature blaga ter spozna njun pomen

  • opredeli kategorije pri razvrščanju blaga

  • spozna pomen in razvoj univerzalnega označevanja proizvodov široke potrošnje po EAN sistemu

    		•

  • zna uporabljati različne klasifikacije,

  • razlikuje in primerja nomenklature, ki jih pri nas uporabljamo

  • razloži strukturo EAN sistema ter ugotovi glavna področja in koristi uporabe,

  • opredeli tehnične pogoje za uporabo EAN-sistema,

    		•

    Razvija natančnost.

    Razvija strokovno in poklicno odgovornost.

    Razvija poslovnost in ekonomičnost.

    Vaja:

    1. Pregled nomenklatur.

    5. Embalaža in pakiranje

    		       

  • pozna funkcijo, vrste in značilnosti embalaže

  • opiše embalažne materiale, njihove lastnosti in oblike embalaže

  • spozna postopke izdelave in oblike kompleksne embalaže

    		•

  • ovrednoti pomen embalaže,

  • loči in primerja posamezne embalažne materiale ter pojasni uporabno vrednost posameznih oblik embalaže,

  • primerja komercialno in transportno embalažo,

  • analizira pomen estetskega oblikovanja komercialne embalaže,

    		•

    Razvija strokovnost.

    Vaja:

    1. Prepoznavanje embalažnih materialov in različnih oblik embalaže.

    Uporaba medmrežja.

  • pozna pomen oznak za ravnanje in oznake za nevarne snovi na transportni embalaži

  • obrazloži pomen zbiranja in recikliranja odpadne embalaže

  • našteje načine, s katerimi lahko znatno zmanjšamo količino odpadne embalaže

    		•

  • razloži, kako z embalažnimi materiali varčno ravnamo,

  • primerja sodobne transportne tehnike,

  • ugotovi, katere materiale lahko recikliramo,

  • pojasni, kako odpadna embalaža obremenjuje okolje ter predvidi ustrezne rešitve.

    		•

    Razvija varčnost in ekonomičnost.

    Pozna pomen napredka znanosti in tehnike.

    Razvija ustrezen odnos do okolja in osebno odgovornost.

    Referat:

    1. Embalaža in okolje

    2. Zbiranje in recikliranje odpadne embalaže

    3. Varčevanje z embalažnimi materiali.

    3. LETNIK

    INFORMATIVNI CILJI IN VSEBINE

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    VI. ŽIVILA

     

     

     

     Uvod v živilsko področje

    		      

  • opredeli osnovne pojme: živila, hranilne snovi, aditive, balastne snovi

  • razume, da lahko uživamo le zdravstveno in higiensko neoporečna živila z ustreznimi organoleptičnimi lastnostmi

  • seznani se z načini skladiščenja živil

  • pozna pomen aditivov v živilih

  • spozna pomen biotehnologije pri proizvodnji hrane

    		•

  • razlikuje hranilne snovi v živilih in določi njihov pomen v prehrani,

  • nariše shemo prebave in presnove ter opredeli pomen encimov,

  • predstavi zakone in predpise, ki se nanašajo na proizvodnjo in prodajo živil,

  • zna reklamirati blago neustrezne kakovosti,

  • primerja različne načine skladiščenja,

  • določi vzroke kvarjenja živil,

  • loči postopke konzerviranja živil,

    		•

    Razvija strokovnost.

    Razvija skrb za zdravje.

    Pridobiva ustrezen odnos do zdrave prehrane.

    Ogled učnih filmov:

  • prebavljanje hrane

  • konzerviranje živil.

    Vaja:

    4. Mikroskopiranje mikroorganizmov iz vzorcev kvarjenih živil.

    Uporaba medmrežja.

    		•

     Živila, bogata z ogljikovimi hidrati

    		      

  • ponovi in utrdi že pridobljeno znanje o ogljikovih hidratih

  • spozna vrste, način pridobivanja, lastnosti, uporabo ter skladiščenje sladil

  • našteje naravne vire škroba

  • pozna pridelavo, predelavo, lastnosti, uporabo in skladiščenje posameznih žitaric

  • med žitne proizvode uvrsti moko, testenine, kruh in druge pekarske izdelke, spozna njihovo proizvodnjo, vrste in uporabo

    		•

  • ugotovi pomen ogljikovih hidratov v prehrani,

  • primerja lastnosti in uporabo sladil,

  • primerja sladkost posameznih sladil,

  • ugotovi pomen žitaric v prehrani,

  • razvrsti in razlikuje žitarice ter predvidi posledice nepravilnega skladiščenja žit,

  • zna odvzeti vzorec žita za analizo,

  • razlikuje vrste in tipe moke,

  • oceni kakovost kruha,

  • ugotovi pomen uporabe vzhajalnih sredstev,

  • naredi preglednico pekarskih proizvodov,

    		•

    Osvaja strokovnost.

    Razvija natančnost.

    Razvija skrb za zdravje.

     Razvija zdrave prehrambene navade.

    Ogled učnih filmov:

  • Domača čebela

  • Diabetes - grenko življenje

    Vaja:

    1. Prepoznavanje žitaric

    2. Mikroskopiranje različnih vrst škroba

    3. Ogljikovi hidrati v živilih

    4. Primerjava sladkosti in hitrost raztapljanja sladkorjev

    5. Ocenjevanje kakovosti kruha

    Demonstracija: različne vrste moke, testenine.

    		•

     Beljakovinska živila

    		      

  • obnovi znanje o kemični zgradbi, vrstah, lastnostih aminokislin in beljakovin

  • spozna hranilno vrednost mleka

  • zna ravnati z mlekom

  • spozna vrste mlečnih izdelkov, njihovo tehnologijo proizvodnje in skladiščenje

  • opredeli hranilno vrednost mesa

  • razloži procese zorenja in kvarjenja mesa

  • predstavi pravilno skladiščenje mesa

  • spozna najpomembnejše sveže, poltrajne in trajne mesne izdelke

    		•

  • opredeli pomen beljakovin v prehrani,

  • analizira hranilne snovi v mleku,

  • razlikuje in primerja različne načine konzerviranja mleka,

  • primerja hranilno vrednost, proizvodnjo in pogoje skladiščenja mlečnih izdelkov,

  • oceni kakovost nekaterih mlečnih izdelkov,

  • primerja hranilno vrednost različnih vrst mesa,

  • ovrednoti pomen zdravstvene kontrole mesa,

  • razlikuje meso glede na vrsto zaklane živine, po kakovosti in starostnih kategorijah,

    		•

    Razvija sposobnost opazovanja.

    Razvija spretnosti za varno eksperimentalno delo.

    Razvija zdrave prehrambene navade.

    Razvija strokovnost.

    Ogled učnih filmov: Mleko, Ribištvo, Ribe različnih rečnih območij.

    Referat:

    1. Mleko

    2. Fermentirani mlečni izdelki ali

    3. Siri

    Vaja:

    1. Dokaz beljakovin v živilih

    2. Hranilne snovi v mleku

    3. Spoznavanje posameznih vrst sirov in ocenjevanje njihove kakovosti

  • spozna surovine in tehnologijo izdelave teh vrst mesnih izdelkov

  • prikaže pomen rib v zdravi prehrani

    		•

  • presodi, s katerimi postopki lahko konzerviramo meso,

  • uvrsti posamezne mesne izdelke med sveže, poltrajne ali trajne,

    		•   

    4. Hranilna vrednost mesa in rib

    5. Hranilne snovi v jajcih

    6. Ugotavljanje svežosti jajc.

  • predstavi zgradbo kokošjega jajca

  • opiše postopke za ugotavljanje svežosti jajc

    		•

  • ovrednoti hranilno vrednost jajc,

  • razvrsti jajca v kakovostne razrede,

    		•   

    Uporaba medmrežja.

  • spozna vrste stročnic

  • razvrsti gobe glede na užitnost in zgradbo trosovnice

    		•

  • ovrednoti pomen stročnic in gob v prehrani,

  • ovrednoti gospodarski in ekološki pomen gojenja gob,

    		•   

    Demonstracija stročnic.

     Maščobna živila, masti in olja

    		      

  • obnovi in utrdi znanje o kemični zgradbi, lastnostih in nastanku maščob

    		•

  • predstavi pomen maščob v prehrani,

  • kritično presodi, zakaj v prehrani dajemo prednost maščobam rastlinskega izvora,

    		•

    Osvaja strokovnost.

    Razvija natančnost.

    Vaja:

    1. Pridobivanje in kemična sestava olja

    2. Pridobivanje živalskih maščob

  • spozna najpomembnejše maščobe rastlinskega in živalskega izvora, njihovo pridobivanje, lastnosti, skladiščenje in uporabo

    		•

  • ugotovi vzroke za kvarjenje maščob,

  • prepozna žarke maščobe,

    		•

    Razvija sposobnost opazovanja in primerjave.

    Razvija zdrave prehrambene navade.

    3. Topnost maščob

    4. Ugotavljanje žarkosti maščob.

     Vitaminsko-mineralna živila

    		      

  • seznani se s pomenom vitaminov, mineralnih snovi in vode za človeka

  • spozna vire posameznih vitaminov in mineralnih snovi, znake pomanjkanja in znake njihovega predoziranja

    		•

  • razvrsti vitamine glede na topnost,

  • poskuša določiti znake pomanjkanja vitaminov,

  • razlikuje makro in mikroelemente,

  • naredi seznam živil, ki so viri določenih vitaminov in mineralnih snovi,

  • predvidi posledice pomanjkanja vode,

  • oceni gospodarski pomen sadjarstva za RS,

    		•

    Širi splošno razgledanost.

    Osvaja strokovnost in natančnost.

    Razvija skrb za zdravje.

    Razvija zdrave prehrambene navade.

    Referat:

    5. Vitamini v zdravi prehrani

    6. Pomen sadja in vrtnin v prehrani

    Vaja:

    1. Vitamin C (dokaz kisline, sestava, reduktivne lastnosti)

    2. Dokaz mineralnih snovi v živilih

  • spozna hranilno vrednost sadja in vrtnin

  • opiše vrste sadja in vrtnin

  • spozna skladiščenje, konzerviranje in predelavo sadja in vrtnin

    		•

  • razlikuje domače vrste in južno sadje,

  • uvrsti posamezne vrtnine glede na uporabne dele rastlin

  • predvidi postopke konzerviranja,

    		•   

    Vaja:

    1. Razpoznavanje vrst, sort in določanje kakovosti sadja in vrtnin.

     Začimbe, dišavnice, alkaloidna poživila, alkoholne in brezalkoholne pijače

    		      

  • spozna pomen dišavnic in začimb v prehrani ter vrste, pridobivanje in skladiščenje

    		•

  • prepozna posamezne začimbe in dišavnice - uvrsti posamezne dišavnice glede na uporabne dele rastlin in predstavi njihovo uporabo,

  • razlikuje alkaloide v posameznih poživilih ter analizira in primerja njihovo kemijsko sestavo,

    		•

    Osvaja strokovnost.

    Razvija natančnost.

    Razvija zdrave prehrambene navade.

    Ogled učnih filmov:

    1. Sol - živilo in industrijska surovina

    2. Fiziološki učinki drog.

  • pozna alkaloidna poživila, njihovo gojenje, predelavo, vrste in uporabo

    		•

  • primerja učinek posameznih alkaloidov,

    		•

    Razvija moralno-etične vrednote

    Vaja:

    1. Prepoznavanje dišavnic

  • pozna tehnološki postopek proizvodnje ter razlikuje vrste vina in piva

  • razlikuje najpomembnejše žgane pijače: vinjak, žganja, whisky, gin, ...

  • se seznani s surovinami, proizvodnjo in vrstami brezalkoholnih pijač

    		•

  • predstavi toksičnost alkohola,

  • analizira vzroke in ugotovi pogostost uživanja alkoholnih pijač pri mladih,

  • razčleni gospodarski pomen vinogradništva za Slovenijo,

  • razlikuje in razvrsti brezalkoholne pijače,

    		•

    Se zave delovne in strokovne odgovornosti.

    2. Priprava čaja, kave in kakava ter ocena kakovosti

    3. Določanje količine tobačnega kondenzata.

    Uporaba medmrežja.

    VII. AGROKEMIČNI PROIZVODI

     

     

     

  • predstavi pomen posameznih hranilnih snovi za rastline

  • spozna vrste, lastnosti, uporabo in način skladiščenja agrokemičnih proizvodov

  • ve, da s kemičnimi sredstvi za varstvo rastlin zaščitimo gojene rastline pred napadom škodljivcev in bolezni

  • seznani se s strupenostjo teh sredstev

  • navede druge možnosti zatiranja parazitov

    		•

  • uvrsti posamezna mineralna gnojila med dušikova, fosforjeva ali kalijeva,

  • loči mešana gnojila od kompleksnih,

  • razvrsti sredstva za varstvo rastlin v skupine glede na vrsto parazitov, ki jih zatirajo,

  • razlikuje oblike pripravkov,

  • zna razbrati pomen oznak za nevarne snovi,

  • analizira vpliv teh sredstev na okolje,

  • oceni negativne posledice nepravilne - pretirane uporabe m. gnojil in pesticidov,

    		•

    Osvaja strokovnost.

    Razvija kritičen odnos do pojavov in problemov.

    Razvija ustrezen odnos do zdrave prehrane.

    Razvija pozitiven odnos do okolja.

    Vaja:

    1. Razpoznavanje in razvrščanje mineralnih gnojil

    2. Razumevanje in primerjava podatkov v navodilih za uporabo različnih kemičnih sredstev za varstvo rastlin.

    Uporaba medmrežja.

    VIII. BARVE, BARVILA IN PREMAZNA SREDSTVA

     

     

     

  • spozna glavne skupine in predstavnike naravnih in sintetičnih barvil / pigmentov

  • spozna in preizkusi možnosti iskanja literature za področje barvil v specializiranih knjižnicah

  • spozna in preizkusi strategije za iskanje tekstovnih in grafičnih podatkov ter fotografij a tematiko barvil prek medmrežja

  • predstavi uporabo barvil in pigmentov v industriji, umetnosti in vsakdanjem življenju

  • spozna premazna sredstva, njihovo sestavo, lastnosti in uporabo

    		•

  • prepozna relacije med strukturo kemijskih spojin in obarvanostjo,

  • razlikuje pojme barva, pigmenti, barvila,

  • predstavi pomen naravnih barvil v fizioloških pri procesih,

  • prepozna sorodnosti in razlike med skupinami barvil in jih strukturira v sisteme,

  • nauči se razlikovati barvila glede na izvor, topnost in uporabo,

  • pripravi načrt za izolacijo in identifikacijo izbranih naravnih barvil,

  • kritično oceni pridobljene informacije, jih analizira in oblikuje v zaključke,

    		•

    Širi splošno razgledanost.

    Osvaja strokovnost

    Razvija sposobnost primerjave.

    Razvija sposobnost oblikovanja lastnih zaključkov.

    Multimedijska predstavitev:

    1. Barva in naravna barvila.

    Demonstracijski eksperimenti:

    1. Sinteza in/ali izolacija barvil, barvanje in obstojnost različnih barvil.

    Učna zbirka za področje barvil:

    1. fotografije, uporabni tržni izdelki, umetniški izdelki.

    Uporaba medmrežja.

    IX. KOZMETIČNA SREDSTVA

     

     

     

  • ponovi in utrdi že pridobljeno znanje o pralnih sredstvih

  • ve, da je primarni namen kozmetike skrb za osebno higieno in zdravje

  • spozna vrste, surovine, proizvodnjo in uporabo kozmetičnih preparatov

  • -razume, da morajo biti vse sestavine kozmetičnih sredstev zdravstveno neoporečne

    		•

  • ovrednoti pomen vzdrževanja osebne higiene,

  • razloži pralni učinek mil,

  • razlikuje osnovne surovine, aktivne sovi in aditive v kozmetični industriji,

  • razvrsti proizvode negovalne in dekorativne kozmetike ter predstavi njihov namen uporabe,

  • predstavi nekatere pomembnejše proizvajalce.

    		•

    Osvaja strokovnost.

    Razvija delovno disciplino.

    Razvija ustrezen odnos do higiene in osebne nege.

    Razvija odgovoren odnos do okolja.

    Ogled učnih filmov:

    1. Tenzidi

    2. Kemija čistil

    3. Človeška koža.

    Vaja:

    1. Izdelava kreme (emulgiranje maščob).

    Uporaba medmrežja.

    4. letnik

    INFORMATIVNI CILJI IN VSEBINE

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    X. POLIMERI

     

     

     

  • opredeli pojem polimernih snovi in njihov nastanek

  • pozna značilne organske molekule, ki tvorijo poliadicijske in polikondenzacijske polimere

  • opredeli reakcijo poliadicijske polimerizacije

  • pozna potek kondenzacijske polimerizacije

  • spozna vrste, lastnosti, pomen in uporabo polimernih snovi v različnih dejavnostih

  • spozna probleme okolja, ki so vezani na proizvodnjo in uporabo polimerov

    		•

  • opredeli ponavljajočo se enoto v polimeru,

  • razlikuje duromere od termoplastov,

  • na primeru razloži poliadicijsko polimerizacijo,

  • s primerom razloži kondenzacijsko polimerizacijo,

  • klasificira polimere na poliadicijske in polikondenzacijske,

  • primerja lastnosti kavčuka z gumo,

  • iz lastnosti polimerov sklepa o uporabi,

  • -prepozna vzorce polimernih snovi, primerja njihove lastnosti in uporabo,

  • analizira problem odpadkov iz polimernih snovi ter predvidi možne rešitve,

    		•

    Širi splošno izobrazbo.

    Osvaja strokovnost.

    Razvija sposobnost opazovanja in primerjave.

    Razvija natančnost.

    Razvija pozitiven odnos do okolja.

    Vaja:

    1. Prepoznavanje, razvrščanje in primerjava lastnosti polimernih snovi

    2. Primerjava lastnosti termoplastov in duromer

    3. Študij pogojev nabrekanja poliadicijskega polimera Agrogela v različnih topilih in raztopinah elektrolitov

    4. Sinteza najlona

    5. Sinteza različno premreženih poliestrov in študij vplivov zamreženja na lastnosti.

    Učni filmi:

    1. Umetne mase

    2. Obdelava umetnih mas.

    Uporaba medmrežja.

    Uporaba zgoščenk z lastnostmi polimerov.

    XI. TEKSTILNO PODROČJE

     

     

    		  

     Tekstilne surovine

    		      

  • pridobi sistematičen pregled nad tekstilnimi vlakni ter jih loči glede na izvor in kemično sestavo

  • definira posamezne fizikalne in kemične lastnosti tekstilnih vlaken

    		•

  • razlikuje kemično sestavo vlaken,

  • ugotovi razlike med rastlinskimi in živalskimi vlakni ter primerja lastnosti preostalih vlaken,

  • poišče skupne lastnosti sinteznih vlaken,

  • ovrednoti pomen novih materialov na področju tehničnih vlaken,

    		•

    Širi splošno izobrazbo.

    Osvaja strokovnost.

    Razvija natančnost.

    Razvija sposobnost opazovanja in primerjave.

    Demonstracija tekstilnih vlaken.

    Vaja:

    1. Opazovanje vlaken pod mikroskopom

    2. Sežigni test in topnost vlaken v različnih topilih.

  • spozna postopke pridobivanja, lastnosti in uporabo posameznih vlaken

    		•

  • z mikroskopiranjem določi strukturo vlaken in jih med seboj primerja,

  • s pomočjo znane strukture vlaken sklepa o njihovih lastnostih,

    		•

    Razvija natančnost in delovno disciplino.

    Uporaba medmrežja.

     Tekstilnotehnološki postopki

    		      

  • med tekstilnotehnološke postopke uvrsti predenje, tkanje, pletenje in plemenitenje tekstilij

  • opiše tekstilnotehnološke postopke in konfekcijske izdelke

    		•

  • razvrsti in primerja nekatere vrste prej,

  • spozna in razlikuje osnovne vezave,

  • ovrednoti pomen in vpliv posameznih postopkov plemenitenja na končni izgled tkanine,

  • prikaže pomen in vpliv modnih trendov na prodajo tekstilnih izdelkov (oblačil),

  •  prepozna in določi pomembnejše vrste pletenin, tkanin in vlaknovin,

    		•

    Osvaja strokovnost.

    Razvija natančnost in zanesljivost.

    Razvija poklicno odgovornost.

    Demonstracija vzorcev tkanin.

    Vaja:

    1. Prepoznavanje in risanje vezav

    2. Razpoznavanje in določanje vzorcev tkanin.

    Uporaba medmrežja.

    XII. USNJE, KRZNO IN OBUTEV

     

     

     

  • našteje živali, katerih kože oz. kožuhe predelujejo v usnje ali krzno

  • pozna tehnološki postopek izdelave usnja in krzna

  • ve, da se naravno krzno vse bolj umika umetnemu zaradi ogroženosti nekaterih živalskih vrst

  • opiše postopke izdelave in vrste obutve

  • razloži, kako označujemo obutev z velikostnimi številkami

    		•

  • razčleni zgradbo živalske kože,

  • razlikuje usnje glede na: vrsto živali, postopke plemenitenja in uporabo,

  • prepozna nekatere vrste usnja in določi njihovo uporabo,

  • primerja predelavo živalskih kož v krzno s proizvodnjo usnja,

  • poda pravilno nego in vzdrževanje krzna,

  • izbere, katere od že znanih vrst usnja lahko uporabljamo za izdelavo obutve,

    		•

    Osvaja strokovnost in natančnost.

    Oblikuje ustrezen odnos do okolja in drugih živih bitij.

    Demonstracija različnih vrst usnja.

    Vaja:

    1. Fizikalne lastnosti usnja.

    Uporaba medmrežja.

    XIII. TEHNIČNO PODROČJE

     

     

    		  

     Gozdno gospodarstvo in lesnopredelovalna industrija

    		      

  • ve, da je les glavni proizvod gozda

  • spozna kemično sestavo, anatomsko zgradbo in prereze lesa

  •  spozna tehnične lastnosti, pomembnejše vrste in uporabo lesa

    		•

  • analizira pomen gozdnega gospodarstva in lesnopredelovalne industrije za Slovenijo,

  • predstavi ekološki pomen gozda,

  • z že pridobljenim znanjem razloži vzroke umiranja gozdov,

  • razlikuje vrste lesa ter predstavi najpomembnejše polizdelke in izdelke iz lesa,

    		•

    Oblikuje odgovoren odnos do narave.

    Razvija strokovnost in natančnost.

    Ogled učnih filmov:

    1. Obdelava lesa.

    Vaja:

    1. Razpoznavanje različnih vrst lesa, primerjava njihovih lastnosti

    2. Določanje prereza.

    Uporaba medmrežja.

     Papirna industrija

    		      

  • spozna tehnološki proces izdelave, vrste, lastnosti in uporabo papirja

  • predstavi pisarniške vrste papirja in proizvode papirne konfekcije

    		•

  • razvrsti papir glede na maso,

  • nariše shemo proizvodnje papirja,

  • določi uporabo posameznih vrst papirja,

  • razlikuje formate papirja,

  • prikaže pomen zbiranja odpadnega papirja,

    		•

    Osvaja strokovnost.

    Razvija natančnost.

    Razvija ekonomičnost.

    Ogled učnih filmov:

    1. Ročna izdelava papirja

    2. Strojna izdelava papirja.

    Vaja:

    1. Vrste papirja, formati, gramska masa, debelina.

     Minerali kot naravne surovine

    		      

  • spozna tehnološke postopke pridobivanja surovin iz naravnih virov

  • ve, da obstajajo monopoli za določene surovine

    		•

  • definira pojme: kamnine, rudnine, minerali,

  • obnovi in poglobi že pridobljeno znanje o kristalni zgradbi snovi,

  • razloži, kako se znotraj monopolov oblikuje cena surovin, ki prihajajo na tržišče,

    		•

    Širi splošno razgledanost.

    Razvija strokovnost in natančnost.

    Razvija sposobnost opazovanja in primerjave.

    Ogled učnih filmov: Čudoviti svet mineralov.

    Vaja:

    1. Razpoznavanje ter določanje kamnin in mineralov ter primerjava njihovih lastnosti.

     Kovine

    		      

  • obnovi, poglobi in utrdi znanje o fizikalnih in kemičnih lastnostih kovin

  • spozna pridobivanje železa iz rud, predelavo železa v litine in jeklo ter izdelavo, vrste in uporabo njihovih polizdelkov in izdelkov

  • pozna lastnosti barvnih kovin (aluminij, baker, cink, kositer, svinec, ...) in njihove najpomembnejše zlitine

  • med plemenite kovine uvrsti zlato, srebro in platino

    		•

  • ugotovi bistvene razlike med železom in jeklom ter razlikuje pomembnejše vrste jekel,

  • primerja lastnosti in uporabo barvnih kovin,

  • izdela preglednico kovinskih izdelkov in polizdelkov,

  • analizira in primerja odpornost različnih kovin na korozijo ter ovrednoti gospodarsko škodo, ki jo povzroča korozija,

  • predstavi zaščito kovin pred korozijo,

  • kritično oceni vpliv kovinsko-predelovalne industrije (zlasti črne metalurgije) na okolje,

  • naredi seznam kovinskih odpadkov, ki jih lahko recikliramo,

    		•

    Osvaja strokovnost.

    Širi splošno izobrazbo.

    Razvija natančnost.

    Kritično oceni vpliv težke industrije na okolje.

    Ogled učnih filmov:

    1. Litje

    2. Površinsko kaljenje

    3. Varjenje

    4. Sintranje- prašna metalurgija.

    Vaja:

    1. Prepoznavanje vzorcev kovin in zlitin ter primerjava njihovih lastnosti

    2. Topnost v kislinah

    3. Odpornost proti koroziji

    4. Normalizacija in kaljenje.

    Uporaba medmrežja.

     Draguljarstvo in zlatarstvo

    		      

  • seznani se s postopki obdelave materialov za nakit ter poda način označevanja izdelkov iz žlahtnih kovin

    		•

  • razvrsti draguljarske izdelke,

  • uporabi že usvojeno znanje o žlahtnih kovinah,

  • razlikuje najpomembnejše drage in poldrage kamne,

    		•

    Razvija strokovnost in natančnost.

    Razvija poslovnost.

    Ogled učnih filmov:

    1. Čudoviti svet mineralov.

    Uporaba medmrežja.

  • steklo in keramika

    		•       

  • seznani se s proizvodnim postopkom izdelave stekla in keramičnih izdelkov, z njihovimi lastnostmi in uporabo

  • ve, da odpadne steklene izdelke lahko zbiramo in recikliramo

    		•

  • razvrsti surovine ter določi njihov vpliv na lastnosti stekla in keramike,

  • primerja fizikalne in kemične lastnosti stekla in keramike,

  • razvrsti steklo, keramiko in njune proizvode glede na lastnosti in uporabo,

    		•

    Osvaja strokovnost.

    Razvija natančnost.

    Razvija varčnost in ekonomičnost.

    Ogled učnih filmov:

    1. Lončarstvo (iz serije

    2. Domače obrti na Slovenskem).

    Vaja:

    1. Razpoznavanje različnih vrst stekla in keramike ter primerjava lastnosti.

     Gradbeni materiali

    		      

  • spozna pridobivanje, lastnosti, vrste in uporabo gradbenih materialov

  • razvrsti kamnine glede na nastanek

  • pozna pomembnejše vrste naravnega kamna

    		•

  • razlikuje konstrukcijski, izolacijski gradbeni material in veziva,

  • predstavi pomen dobre toplotne izolacije,

  • razlikuje materiale, ki jih uporabljamo za toplotno, zvočno in hidroizolacijo,

    		•

    Osvaja strokovnost.

    Razvija varčnost in ekonomičnost.

    Vaja:

    1. Razpoznavanje pomembnejših vrst naravnega kamna ter ostalega gradbenega materiala, določanje in primerjava lastnosti.

    2. Uporaba medmrežja.

     Elektrotehniški material

    		      

  • pozna osnovne električne veličine: električni tok, napetost, moč, upornost

  • našteje elektrotehniške in elektronske elemente ter predstavi njihovo delovanje in uporabo

  • pozna ter razvrsti žarnice in svetila

    		•

  • pozna Ohmov zakon in reši enostavne naloge,

  •  razvrsti uporabno elektrotehniko na posamezna področja,

  • izdela preglednico materialov za električne instalacije,

  • razvrsti in predstavi električne naprave za dom in gospodinjstvo,

  • razvrsti in ustrezno predstavi aparate zabavne elektronike.

    		•

    Osvaja strokovnost.

    Razvija poslovnost.

    Razvija poklicno odgovornost.

    Demonstracija elektrotehniških in elektronskih elementov.

    Uporaba različnega slikovnega gradiva.

    Uporaba medmrežja.

    6. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    V posameznem ocenjevalnem obdobju se znanje preverja in ocenjuje:

  • ustno.

    7. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

    Znanja

    Povezava s predmetom

     

    Predmet

    Znanja

  • hitrost kemijskih reakcij

  • kisline, baze, soli

  • nekovine

  • kovine

  • lipidi in površinsko aktivna sredstva

  • agrokemični proizvodi

  • ogljikovi hidrati in proteini

  • uvod v živilsko področje

  • beljakovinska živila;

  • gozdno gospodarstvo in lesnopredelovalna industrija

  • kozmetična sredstva

    		•

    Biologija

  • encimi;

  • ekologija;

  • fotosinteza;

  • encimi, mikroorganizmi, prebavila;

  • mlečnokislinsko vrenje;

  • ekosistemi, fotosinteza;

  • koža;

    		•

  • ogljikovodiki in derivati;

    		•

    Ekonomija

    Geografija

    Biologija

  • naravno bogastvo (energijski viri);

  • nahajališča nafte;

  • ekologija;

    		•

  • blago

  • kakovost blaga

  • draguljarstvo in zlatarstvo

    		•

    Gospodarsko poslovanje

  • splošno gospodarstvo;

  • kupoprodajna pogodba (blagovna znamka);

  • naložbe;

    		•

  • embalaža in pakiranje

    		•

    Gospodarsko poslovanje

    Biologija

  • kupoprodajna pogodba (blagovna znamka);

  • ekologija;

    		•

  • začimbe, dišavnice, alkaloidna poživila, alkoholne in brezalkoholne pijače

    		•

    Biologija

    Geografija

  • vrenje, glive;

  • tipi podnebja-tropski in zmerni pas;

    		•

  • barva, barvila in premazna sredstva;

    		•

    Umetnost

  • barvila in pigmenti v slikarstvu;

    		•

  • tekstilne surovine

    		•

    Geografija

  • tipi podnebja-tropski in zmerni pas;

    		•

  • minerali kot naravne surovine

    		•

    Geografija

    Gospodarsko poslovanje

    Ekonomija

  • poglavja, vezana na nahajališča mineralov;

  • marketing (cenovna politika);

  • nepopolna konkurenca;

    		•

    VSEBINE, KI JIH POGLOBLJENO OBRAVNAVAMO PRI PRAKTIČNEM POUKU V OKVIRU PROJEKTNEGA DELA

  • energetika,

  • osnove poznavanja blaga,

  • uvod v živilsko področje,

  • agrokemični proizvodi,

  • barvila in premazna sredstva,

  • tekstilno-tehnološki postopki,

  • gozdno gospodarstvo in lesnopredelovalna industrija,

  • minerali kot naravne surovine,

  • kovine,

  • draguljarstvo in zlatarstvo,

  • elektrotehniški material.

    Vse ostale informacije o izvedbi učnega načrta iz kemijskih vsebin iz 1. In 2. letnika so v KATALOGU ZA KEMIJO (Srednje strokovno izobraževanje; 140 ur)