SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK

IZPITNI KATALOG

Sprejeto na 58. seji Strokovnega sveta RS za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 7. 6. 2002

1. NAZIV IZPITNE ENOTE

ELEKTROTEHNIKA, VEZJA IN NAPRAVE

2. IZPITNI CILJI

Na izpitu ocenjujemo:

 

3. ZNANJA, KI SE OCENJUJEJO

vsebine, pojmi

znanja

Učna in delovna sredstva

TEMELJNA ZNANJA IZ OSNOVNIH ZAKONITOSTI

  • Kakovost (standardi, načini preverjanja in zagotavljanja, zanesljivost in standardizacija,
  • principi osnovnih merilnih instrumentov in merilnih metod,
  • vrednotenje merilnih rezultatov, merilna negotovost,
  • ukrepi (predpisi in tehnične rešitve) za varno delo in zaščito naprav,
  • ekologija (reciklaža in varno uničenje elementov in materialov, …).

Standardi, predpisi.

 

OSNOVE DIGITALNE TEHNIKE

  • Predstavitev podatkov z električnimi signali (nivoji, kodiranje, številski sistemi, …),
  • osnovna logična in pomnilna vezja (simboli, funkcije, izvedbe, tehnologije, uporaba),
  • testiranje delovanja karakterističnih parametrov.

Katalogi digitalnih integriranih vezij.

Elektronski elementi:

  • pasivni elementi,
  • aktivni elementi.
  • Razlikovanje pogostejših materialov glede na pomembne lastnosti za uporabo na področju elektrotehnike, izbiranje v tehničnih dokumentih in priročnikih,
  • simbol, poznavanje karakteristik (U/I, frekvenčna, …), tehničnih podatkov in omejitev,
  • uporaba elementov v aplikacijah,
  • ocena ali dimenzioniranje ali izbiranje elementa za konkretno vezje,
  • preizkušanje elementa in principi ugotavljanja parametrov.

Tabele, diagrami, priročniki s podatki o materialih, katalogi elementov.

 

VEZJA:

  • ojačevalniška,
  • integrirana,
  • usmerniška,
  • za generiranje,
  • za preoblikovanje signalov,
  • za modulacijo in demodulacijo signalov.
  • Sinteza preprostejših vezij glede na funkcijo, karakteristiko, zahteve naročnika,
  • prepoznavanje funkcije vezja iz električne sheme, merilnih rezultatov, tehničnih podatkov,
  • analiza delovanja iz razpoložljive dokumentacije, s sledenjem oscilogramov signalov,
  • poenostavljanje in optimiranje vezij,
  • uporaba, izbira vezja za določen namen, možnosti povezovanja in kombiniranja,
  • dimenzioniranje elementov ali vezja kot celote, termično dimenzioniranje in hlajenje,
  • definiranje osnovnih tehničnih parametrov in principov merjenja, razumevanje podatkov v katalogih proizvajalcev in optimalna izbira glede na postavljene zahteve,
  • poznavanje alternativnih izvedb in vrednotenje.
  • Katalogi elementov in aplikacij,
  • vezalne sheme,
  • kalkulator,
  • poročila laboratorijskih vaj.

NAPRAVE:

 

  • ojačevalniki,
  • antenski sistemi,
  • napajalniki.

 

 

  • Simbol, poznavanje karakteristik, tehničnih podatkov in omejitev,
  • razlaga delovanja naprave po blokovni shemi (naprave) ali vezalnem načrtu,
  • analiza naprav glede na izkoristek, moč, popačenje, motnje, volumen, masa, optimiranje cene – kvaliteta, …
  • primerjava alternativnih izvedb in vrednotenje (diskretna – integrirana izvedba),
  • poznavanje funkcije posameznih podsklopov,
  • povezljivost naprav (kompatibilnost, impendančna in močnostna prilagoditev) in poznavanje pogojev obratovanja.

Kataloški podatki naprav, električne sheme naprav.

 

 

KOMUNIKACIJSKI SISTEMI:

  • žični,
  • brezžični (radijski in IR),
  • optični.
  • Opis in analiza signalov (časovna, frekvenčna analiza, popačenja, ...),
  • VF analiza prenosnih sistemov (linije in naprave),
  • primerjava in izbira komunikacijskih sistemov in prenosnih poti (vodi) po različnih kriterijih (pasovna širina, hitrost prenosa, zanesljivost in varnost, cena, mobilnost, vrsta modulacije, storitve, …),
  • poznavanje vezij in naprav komunikacijskih sistemov (frekvenčni spekter in valovna področja, kompatibilnost sistemov),
  • uporaba multipleksiranja v komunikacijah (FDMA, TDMA, …),
  • splošno poznavanje standardov prenosa signalov v telekomunikacijah.

Katalogi.

4. OCENJEVANJE ZNANJA

Zgradba izpitne enote:

4.1 USTNI IZPIT

Vprašanja na izpitnem listku

Vprašanja so kompleksna, jasna, nedvoumna ter ustrezno razčlenjena. Pri sestavljanju izpitnih listkov je potrebno upoštevati preglednico vsebin in taksonomskih stopenj ter tako zagotoviti ustrezno pokritost vsebin ter zahtevnost ustnega izpita.

Vprašanja pri ustnem izpitu:

Priprava in trajanje izpita

Kandidat ima pravico, da se 20 minut pripravlja na ustni izpit. Ustni izpit traja največ 20 minut.

Oblikovanje skupne ocene

Skupno oceno izpitne enote določi izpitna komisija v skladu s Pravilnikom o poklicni maturi.

5. DOVOLJENI PRIPOMOČKI

Dovoljeni pripomočki pri ustnem in pisnem izpitu so določeni v poglavju 3.

6. LITERATURA IN DRUGI VIRI

Za kandidate je priporočena literatura in drugi viri objavljena v vsakoletnem Katalogu učbenikov za poklicne in strokovne šole za posamezno šolsko leto, ki ga izdaja Center RS za poklicno izobraževanje oziroma Zavod RS za šolstvo.