SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK

IZPITNI KATALOG

Sprejeto na 58. seji Strokovnega sveta RS za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 7. 6. 2002

1. NAZIV IZPITNE ENOTE

IZDELEK ALI STORITEV Z ZAGOVOROM

2. IZPITNI CILJI

Na izpitu ocenjujemo:

3. PRIPOROČILA ZA PRIPRAVO IZPITNIH NALOG

Teme izpitnih nalog predlagajo učitelji strokovno-teoretičnih predmetov ali praktičnega pouka, lahko pa temo predlagajo tudi socialni partnerji v sodelovanju s šolo. Kandidati pa lahko temo za seminarsko ali projektno nalogo predlagajo sami, ki jo mentor opremi z vsebino in obliko. Izpitni odbor objavi teme izpitnih nalog skladno s Pravilnikom o poklicni maturi. Glejte »Navodila za pripravo in izvedbo 4. izpitne enote«. Pripravil CPI.

3.1 Seminarska ali projektna naloga

Seminarska naloga. Osnovni namen seminarske naloge je, da kandidat širše in globlje obravnava določeno strokovno področje. S seminarsko nalogo mora kandidat pokazati določeno raven teoretskega in praktičnega znanja ter sposobnost samostojne uporabe strokovnih virov pri obravnavi teme.

Projektna naloga je samostojna obravnava določenega problema po načrtovanih postopkih (informiranje, načrtovanje, odločitev, izvedba, kontrola, vrednotenje). Projektno nalogo kandidat izdeluje po načrtu, ki ga uskladi z mentorjem.

Kandidat v zaključnem letniku izbere eno temo s področja obveznih ali izbirnih strokovnih predmetov. Samostojno individualno ali v skupini izvede projektno nalogo in napiše poročilo skladno z navodili. Če se projektna naloga izvaja v skupini, mora biti že z razpisom projektne naloge natančno opredeljena razdelitev nalog med člani skupine tako, da se lahko vsak definiran del projektne naloge oceni objektivno.

Izpitna enota Izdelek oziroma storitev z zagovorom zajema samostojno izdelavo polizdelka ali izdelka oziroma opravljanja storitve. Ocenjevanje temelji na doseženi povezanosti kandidatovih psihofizičnih, motoričnih in intelektualnih sposobnosti, kulture dela in delovnih izkušenj.

Vsebino in vrsto izpitnih nalog (izpitna dela, delovne preizkuse) določi izpitni odbor. Izpitni odbor izda kandidatu pisni sklep o roku in kraju izvedbe izpita, o imenovanju nadzornikov, o potrebnih predhodnih dejanjih (npr. priprava polizdelkov ipd.) in drugih obveznostih ter pogojih.

Projektne naloge so praviloma različne ali enake, v tem primeru pa morajo biti predpisane izvedbe, tehnološki postopki, izbirni material ali polizdelki ter posebne zahteve v poročilih in tehnični dokumentaciji, da se zagotovi objektivno ocenjevanje in samostojno delo kandidatov. Mentor spremlja nastajanje projektne naloge in ob tem vodi predpisano dokumentacijo.

Pri 4. izpitni enoti (projektna naloga) poklicne mature ocenjujemo praktično uporabna znanja in spretnosti, pridobljena v procesu izobraževanja po naslednjih delih:

3.2 Zagovor

Zagovor projektne naloge je vezan na projektno nalogo, na argumentacijo za odločitve, razlago rezultatov ter predstavitev merilnih in tehnoloških postopkov.

4. ZNANJA, KI SE OCENJUJEJO

4.1 Vsebine in zahtevana znanja za izdelek oziroma storitev

Opredeljena znanja in spretnosti, ki jih mora kandidat obvladati glede na cilje izobraževanja.

IZDELEK OPIS IN DIMENZIJE TEHNOLOŠKE ZAHTEVE

Električno ali elektronsko elementarno vezje, npr.:

  • selektivni ojačevalnik , modulator,
  • Millerjev integrator,
  • presmernik,
  • stabilizator,
  • PLL zanka,
  • množilnik frekvence, …
  • Izdelati konkretno funkcijsko vezje ali
  • uporabiti specialno integrirano vezje za določen namen,
  • spremeniti aplikacijo,
  • z meritvami določiti parametre, karakteristike,
  • izdelati podrobnejšo tehniško dokumentacijo, opis elementa, vezja, izmeriti in podati karakteristike,
  • definirate pogoje delovanja ali prepovedane režime obratovanja.

Na osnovi definirane funkcije je potrebno:

  • izbrati princip delovanja,
  • odločiti za tehnološko rešitev,
  • poiskati in izbrati ključne elemente vezja,
  • izdelati računalniško simulacijo,
  • postaviti stvarni model za preizkušanje,
  • dimenzionirati vezja,
  • testiranje in korekcije,
  • izvedba meritev in preverjanje,
  • konstruiranje izdelka,
  • priprava tehnično tehnološke dokumentacije in predstavitve.

Napajalniki in pretvorniki:

  • močnostni usmerniki,
  • razsmerniki,
  • izmenični presmerniki,
  • sistemi za brezprekinitveno napajanje (UPS),
  • pretvorniki za zagon in krmiljenje asinhronih motorjev.

Osnovni podatki za študij problema:

  • oblika vhodnih in izhodnih veličin,
  • tolerance vhodno-izhodnih veličin,
  • moč in izkoristek naprave,
  • pogoji obratovanja (frekvenca, temperatura, vlažnost, …
  • vrsta obremenitve (trajna, impulzna, …).
  • Odloči in izbere osnovni princip delovanja,
  • oblikuje vezalno shemo in dimenzionira glavne elemente,
  • simulira in ugotavlja pravilnost delovanja,
  • analizira omejitve in kritične delovne točke,
  • konstruira električno vezje in oblikuje napravo,
  • načrtuje in preverja tehnološke postopke,
  • postavi pravila za zagon in končno umerjanje naprave ter izdelavo merilnega preizkusa,
  • napiše poročilo o nastajanju izdelka in pripravi tehnične dokumente izdelave.

Digitalna vezja, npr.:

  • digitalna ura za posebne namene ali štetje,
  • elektronska ključavnica ali semaforizirano križišče,
  • elektronska oprema otroške igrače, …
  • izdelava programatorja za pralni stroj, vžiganje oljnega gorilnika, …
  • izdelava mobilnega robota,
  • izdelava prosto programirljivega krmilnika.
  • Izdelati konkretno funkcijsko vezje ali uporabiti specialno integrirano vezje za določen namen,
  • spremeniti aplikacijo,
  • z meritvami določiti parametre, karakteristike,
  • izdelati podrobnejšo tehniško dokumentacijo, opis elementa, vezja, izmeriti in podati karakteristike,
  • definirati pogoje delovanja ali prepovedane režime obratovanja.

Na osnovi definirane funkcije je potrebno:

  • izbrati princip delovanja,
  • se odločiti za tehnološko rešitev,
  • poiskati in izbrati ključne elemente vezja,
  • izdelati računalniško simulacijo,
  • postaviti stvarni model za preizkušanje,
  • dimenzionirati vezja,
  • testiranje in korekcije,
  • izvesti meritve in preverjanja,
  • konstruirati izdelek,
  • pripraviti tehnično-tehnološko dokumentacijo in predstavitev.

Prenosne in informacijske naprave:

  • uporaba standardnega omrežja,
  • konfiguracija radiorelejne povezave,
  • oblikovanje antenskega ali kabelskega sistema,
  • komunikacija med mikrokrmilniki,
  • brezžična multipoint komunikacija,
  • uporaba GSM telefona za krmiljenje naprav, …
  • Daljinski vklop in krmiljenje naprav,
  • izdelava komunikacijskih protokolov,
  • določitev frekvenčnega pasu,
  • študija frekvenčnih pasov nosilnih signalov.
  • Analiza – proučevanje naloge - problema, izhodišče za delo ali tehnične informacije,
  • idejni načrt, preverjanje zamisli, razgovor s člani skupine, učiteljem in mentorjem,
  • simulacija, izbira metode reševanja, pomanjšan eksperimentalni ali simulacijski model,
  • popravljanje in dokumentiranje ter odločitev,
  • testiranje in meritve na modelu ali prototipu,
  • izvajanje preskusov, karakteristik, robnih pogojev,
  • priprava dokumentacije za izdelavo končnega izdelka,
  • preverjanje in upoštevanje standardov in predpisov,
  • navajanje varnostnih ukrepov in predpisov,
  • tehnološki postopek izdelave elementov ali enot projekta,
  • dokumentiranje normalnih in posebnih dogodkov,
  • izdelava tehničnega poročila,
  • priprava in izvedba predstavitve, poudarjanje zaključkov in spoznanj, priprava osnovnih informacij za prisotne.

Multimedijska tehnika:

  • ozvočenje,
  • snemanje in video nadzor,
  • zvočni in svetlobni efekti,
  • multimedijska oprema predstavitve, …

Iz tehnoloških in tehniških zahtev je potrebno:

  • določiti in izbrati karakteristike sistema za ozvočenje,
  • določiti akustiko prostora in akustične moči sistema za ozvočenje
  • postaviti enostaven prostor za multimedijsko predstavitev (oder ,..),
  • postavitev in krmiljenje reflektorjev in drugih svetlobnih efektov,
  • merjenje osvetljenosti odra in drugih fotometričnih veličin,
  • risanje dobljenih podatkov v tloris prostora (odra, …).
 

Krmilno regulacijska tehnika

Krmiljenje:

  • dvigala, zapornic, …
  • Analogna regulacija:
  • temperature, vrtljajev, napetosti, pozicioniranje, …
  • Uporaba krmilnika ali digitalnega regulatorja za:
  • Izdelava vremenske merilne postaje,
  • krmiljenje hišne klimatske naprave, …

Izdelati projektno nalogo, ki vključuje:

  • določitev regulacijske proge,
  • določitev odprtozančnega odziva,
  • ovrednotenje rezultatov naloge,
  • izračun regulacijskih zank,
  • izdelavo sheme vezja,
  • izdelavo vezja z uporabo programirljivega krmilnika ali mikroprocesorja,
  • izvedbo meritev na sistemu in ovrednotenje merilnih rezultatov,
  • določitev stabilnosti sistema,
  • določitev mrtvih in odzivnih časov proge.
 

OPOMBA:

Zgoraj navedeni opisi in tehnološke zahteve predstavljajo le nabor opisov in dimenzij oziroma tehnoloških zahtev, ki praviloma niso zahtevani pri vsakem izdelku ali storitvi. Natančne opise in zahteve so definirane za vsak razpisan izdelek ali storitev, ki jo potrdi in objavi šolski izpitni odbor.

 

4.2 Izdelava seminarske, projektne naloge ali izdelka

Seminarska ali projektna naloga ali izdelek se izdeluje samostojno v šolskem letu, v katerem se opravlja poklicna matura. S pisnim sklepom izpitnega odbora se med ostalim opredeli začetek, dokončanje in rok oddaje naloge. Zagovor se opravi v rednih rokih za poklicno maturo po sprejetem razporedu izpitov.

Metodološki postopek zgradbe naloge je opisan v navodilih.

4.2.1 Dovoljeni pripomočki

Pri izdelavi in predstavitvi projektne naloge ali izdelka so dovoljeni standardni pripomočki, orodja in stroji, instrumenti kot v normalnem procesu, kar je opredeljeno že z razpisom izpitne naloge, literature in drugih virov informacij.

5. TRAJANJE IZPITA

Izpit iz 4. izpitne enote poklicne mature, ki je projektna naloga ali izdelek ali storitev ter zagovor, traja do 8 ur. Zajema predstavitev projektne naloge ali izdelka, predstavitev v poročilu navedenih rezultatov, izvedba specifične meritve, predstavitev dokumentacije pred mentorjem in šolsko javnostjo. Na ustnem zagovoru dijak pokaže veljavnost rezultatov z uporabljenim znanjem in samostojnost dela. Ustni zagovor traja največ 20 minut,.

6. OCENJEVANJE ZNANJA IN SPRETNOSTI

6.1 Seminarska naloga

Kriteriji za ocenjevanje seminarske naloge:

 

KRITERIJI

DELEŽI

1.

Vsebina

 
 
  • Načrtovanje obravnavane teme
  • Uporaba različne literature
  • Uporaba ustreznih metod dela
  • Izvirnost
  • Upoštevanje norm slovenskega jezika
  • Pravilna raba strokovne terminologije

50%

2.

Oblika

 
 
  • Tehnična izvedba naloge
  • Estetska oblikovanost naloge

20%

3.

Zagovor

 
 
  • Predstavitev naloge
  • Uporaba različnih pripomočkov
  • Suvereni odgovori v diskusiji
  • Uporaba knjižne norme

30%

 

SKUPAJ

100%

 

6.2 Projektna naloga ali izdelek

Izpitni odbor pripravi kriterije za ocenjevanje tako, da za posamezne naloge upošteva naslednja razmerja:

 

KRITERIJI

DELEŽI

1.

Načrtovanje in priprava naloge

 
 
  • Načrtovanje obravnavane teme,
  • uporaba različne literature,
  • uporaba ustreznih metod dela,
  • izvirnost.

20%

2.

Strokovnost izvedbe

 
 
  • Tehnična izvedba naloge,
  • estetska oblikovanost naloge.

40%

3.

Dokumentacija

 
 
  • Uporaba različnih pripomočkov,
  • uporaba knjižne norme.

20%

4.

Zagovor

 
 
  • Predstavitev naloge,
  • uporaba različnih pripomočkov,
  • suvereni odgovori v diskusiji,
  • uporaba knjižne norme.

20%

 

SKUPAJ

100%

 

6.3 Določanje ocene

Pri dogovoru o točkovnem vrednotenju izpitnih nalog se mora skupna točkovna vrednost pretvoriti v predpisano ocenjevalno lestvico, ki je petstopenjska in obsega ocene od odlično (5) do nezadostno (1).

Za določitev ocene za 4. izpitno enoto poklicne mature (projektna ali seminarska naloga) na osnovi zbranih točk uporabimo spodnji kriterij:

ŠTEVILČNA OCENA

SKUPNO ŠTEVILO TOČK

odlično (5)

90-100

prav dobro (4)

76-89

dobro (3)

61-75

zadostno (2)

50-60

nezadostno (1)

manj kot 50

 

7. LITERATURA IN DRUGI VIRI

Za kandidate je priporočena literatura in drugi viri objavljena v vsakoletnem Katalogu učbenikov za poklicne in strokovne šole za posamezno šolsko leto, ki ga izdaja Center RS za poklicno izobraževanje oziroma Zavod RS za šolstvo.