SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: ELEKTROTEHNIK TELEKOMUNIKACIJ

KATALOG ZNANJ

Sprejeto na 58. seji Strokovnega sveta RS za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 7. 6. 2002

1. IME PREDMETA

TK POSREDOVALNE IN TERMINALNE NAPRAVE (TPN)

2. ŠTEVILO UR

Po posameznih letnikih:

Letnik

Oblike izobraževalnega dela

Teorija (ur)

Vaje (ur)

Skupaj (ur)

3.

140

 

140

4.

136

 

136

skupaj

276

 

276

3. USMERJEVALNI CILJI PREDMETA

Dijak:

4. OPERATIVNI CILJI PREDMETA

3. letnik

INFORMATIVNI CILJI FORMATIVNI CILJI SOCIALIZACIJSKI CILJI POSEBNOSTI V IZVEDBI
Dijak Dijak

Osnove prenosa govora:

zvok,

govor,

elektroakustična pretvorba,

prenos govora,

fizični vodi,

umetni vodi,

naročniški vodi,

spojni vodi.

  • Pozna fizikalne lastnosti zvočnih pojavov in jih zna razložiti z uporabo ustreznih diagramov,
  • zna opisati značilnosti govora kot posebne oblike zvoka,
  • zna razložiti frekvenčne omejitve pri prenosu govora v telefoniji in zna to utemeljiti,
  • pozna dogajanja pri elektroakustični pretvorbi in loči vrste elektroakustičnih pretvornikov,
  • pozna vrste fizičnih vodov in zna opisati njihove značilnosti,
  • spozna umetne vode, značilnosti in namen njihove uvedbe,
  • zna opisati izvedbo posameznih vrst vodov v omrežju.
  • Spozna nujnost matematičnega in fizikalnega znanja za delo na področju TK,
  • pridobi sposobnost opazovanja in prepoznavanja pojavov,
  • razvija sposobnost predstave pojavov in zna razložiti dogajanje v konkretnih primerih,
  • spremlja nove tehnološke rešitve in ugotavlja smiselnost uvajanja le-teh v praksi.

Ponovitev pri fiziki demonstriranih značilnosti zvočnih pojavov.

Analiza zvočnih pojavov z oscilosko-pom in frekvenčnim analizatorjem.

Pregled zgradbe kablov ter primerjava z namenom uporabe.

Organizacija tk. omrežij:

TK omrežje,

javno omrežje,

omrežna skupina,

hierarhija central,

oštevilčenje,

področna koda,

zaračunavanje.

  • Zna našteti vrste omrežij in zna razložiti njihove značilnosti glede na dostopnost,
  • pozna zgradbo posameznih vrst omrežij, razloži primere uporabe,
  • razloži centrale po namenu in hierarhiji,
  • zna opisati organizacijo omrežja v Sloveniji,
  • pozna izhodišča in pravila, na katerih temelji oštevilčenje,
  • pozna principe zaračunavanja tk. storitev z obrazložitvijo rešitev v Sloveniji.
  • Rešitve v omrežju Slovenije smiselno povezuje z razvojem,
  • spozna urejenost v svetu tehnike, ki je pogoj za kvaliteto,
  • razvije pozitiven odnos do racionalne uporabe tf. Storitev.
  • Z uporabo telefonskega imenika dijak posname situacijo za področja svoje omrežne skupine in analizira značilnosti.

Terminalne naprave:

telefonski aparat,

pasivna vezja,

aktivna vezja,

enosmerno napajanje,

izmenično napajanje,

izbiralna vezja,klicna številka,

sprejemnik pozivanja,

merilni postopki,

razširitve naročniških vodov,

sprejemnik tarifnih impulzov.

  • Pozna zgradbo in delovanje telefonskega aparata,
  • ve, kakšna je razlika med telefoni s pasivnimi in aktivnimi vezji,
  • ponazori namen izmeničnega in enosmernega napajanja tel. Aparata,
  • zna razložiti posamezne načine izbiranja in postopke oblikovanja klicne številke,
  • pozna vlogo posameznih elementov v vezjih in zna razložiti delovanje vezij,
  • nariše merilne sheme in razloži postopke za ugotavljanje pravilnosti delovanja vezij,
  • zna izbrati rešitve za razširjanje zmogljivosti naročniških vodov za konkretne primere,
  • razloži namen in delovanje sprejemnika tarifnih impulzov ter smiselnost njegove uporabe.
  • Primerja prednosti posameznih načinov izbiranja klicne številke,
  • zaveda se nujnosti povezovanja znanja iz različnih predmetov,
  • spozna smisel uvajanja sistemov za razširitve naročniških vodov s stališča prihranka stroškov, dela in časa,
  • osvoji spoznanje o nujnosti uporabe sprejemnika tarifnih impulzov v javni uporabi,
  • pridobi motivacijo za samostojno izobraževanje in se zna odločati na osnovi tehničnih karakteristik ter pridobljenega znanja.
  • Uporaba in razlaga električnih shem z navezavo na znanja iz drugih predmetov,
  • izvajanje testnih meritev.

Posredovalne naprave:

avtomatska telefonska centrala,

analogni sistemi,

digitalni sistemi,

komutacijsko polje,

naročniška vezja,

prenosniška vezja,

signalna vezja,

krmiljenje,

stikalni postopek.

  • Spozna blokovno zgradbo ATC in jo zna uporabiti pri razlagi delovanja centrale,
  • pozna značilnosti in razlike med analognimi in digitalnimi sistemi in zna to razložiti,
  • razloži zgradbo in namen komutacijskega polja ter izvedbe v posameznih sistemih,
  • pozna naloge in namen posameznih vezij v ATC,
  • razlikuje med različnimi načini krmiljenja in odločanja pri vzpostavljanju zvez skozi ATC,
  • pozna signalizacije, na osnovi katerih se izvede avtomatska vzpostavitev zveze v klasičnih sistemih in modernih sistemih po novih principih.
  • Spoznava smiselnosti razvoja novih sistemov s stališča hitrosti prenosa, prihranka časa, dostopnosti do informacij,
  • zave se nujnosti racionalnega koriščenja omrežja,
  • spozna, da nove tehnologije omogočajo razširitev zmogljivosti obstoječih sistemov in uvajanje novih storitev,
  • išče uporabo pridobljenega znanja za uporabo v praksi.
  • Ugotavljanje stikalnih postopkov vzpostavljanja povezav z uporabo shem stikalnih postopkov,
  • za konkretne zveze dijaki rišejo diagrame signalizacij ter dogodkov in s tem analizirajo dogajanje v ATC.

Sistemi ATC:

SI 2000,

funkcijski moduli,

porazdeljeno krmiljenje,

nivo uporabe,

razširitve,

sistem EWSD,

naročniška enota,

oddaljena naročniška enota,

koncept ISDN,

naročniški dostopi,

integracija storitev,

mednarodna signalizacija.

  • Zna narisati blokovno zgradbo sistema SI 2000 in opisati njegove značilnosti,
  • pozna zgradbo posameznih funkcijskih modulov, njihov namen in delovanje,
  • pozna HW in SW sestavo modulnih procesorjev in njihove naloge,
  • zna narisati blokovno zgradbo sistema EWSD in analizirati njegove značilnosti v primerjavi s sistemom SI 2000,
  • zna razložiti poseben način notranjih povezav med enotami in zagovarjati prednosti tega,
  • pozna rešitve, ki jih nudi ISDN in pogoje, ki so za to potrebni,
  • ve, zakaj je potrebna uvedba nove signalizacije za izvedbo ISDN, in da je izhodišče mednarodni standard.
  • Strinja se, da so prednosti mudularnega načina gradnje sistemov s stališča ekonomičnosti,
  • ugotovi potrebnost usklajevanja domačih predpisov z mednarodnimi standardi,
  • spozna pomembnost mednarodnih institucij za telekomunikacije,
  • sprejme nujnost vključevanja nacionalnih institucij v mednarodne organizacije za telekomunikacije.
  • S pomočjo tehnične dokumentacije in opisov proizvajalcev o sistemih, analizirajo rešitve konkretnih situacij, planirajo potrebe za razširitve.

Mobilna telefonija:

celična zgradba,

generacije mobilnih sistemov,

mobilni terminal,

identifikacija uporabnika,

zaščita,

osebna koda,

bazna postaja,

kontroler baznih postaj,

mobilni komutacijski center,

SMS.

  • Pozna princip celične zgradbe mobilnega omrežja,
  • pozna osnovne karakteristike sistemov ANM in GSM, zna argumentirati tehnične prednosti GSM,
  • zna razložiti HW in SW sestavo mobilne postaje, postopke identifikacije, zaščito uporabe,
  • za konkretne primere zna definirati gradnike mobilnega omrežja, njihovo vlogo in naloge,
  • pozna rešitve, ki omogočajo povezave med mobilnimi in fiksnimi omrežji,
  • pozna značilnosti zaračunavanja mobilnih zvez, značilnosti sledenja in »obveznosti« klicanega.
  • Pridobi znanje o vplivu sevanja mobilne postaje na človekovo telo in ugotovi nujnost za racionalno uporabo mobilnih telefonov,
  • zna presoditi o korektni uporabi mobilnega telefona, varnosti pri uporabi in socializacijskem pomenu mobilne telefonije,
  • razvija odnos do odvisnosti od mobilnega telefona,
  • zna oceniti primernost uporabe mobilnega telefona v družbi, v posameznih situacijah.
  • Dijaki za konkretne primere analizirajo smiselnost uporabe mobilnega telefona glede na potrebe in stroške.

4. letnik

INFORMATIVNI CILJI FORMATIVNI CILJI SOCIALIZACIJSKI CILJI POSEBNOSTI V IZVEDBI

Dijak

Dijak

Osnove prenosa digitalnih signalov:

analogni signali,

digitalni signali,

kodiranje,

telegrafska hitrost,

hitrost prenosa,

obratovanje terminalov,

prenos pisnih sporočil in podatkov (PPS in PP),

asinhroni prenos,

sinhroni prenos,

vodi za PPS in PP,

analogne meritve vodov,

digitalne meritve vodov.

  • Ve, kakšna je razlika med analognim in digitalnim signalom, zna to razložiti in narisati,
  • razume sestavo in značilnosti posameznih kod, pogoje, ki vplivajo na telegrafsko hitrost in postopek za povečanja hitrosti prenosa,
  • pozna značilnosti terminalov glede na način obratovanja (simpleks, poldupleks, dupleks) in zna definirati potrebne povezave,
  • razlikuje posamezne sinhronizacije, njihove prednosti in pomanjkljivosti,
  • zna izbrati vode, ki se uporabljajo za PPS in PP, analizirati izvedbo posameznih primerov in razložiti postopke za izvedbo umetnih vodov (FDM, TDM),
  • zna opisati analogne in digitalne meritve ter postopke za ugotavljanje kakovosti vodov.
  • Ugotovi prednosti digitalnega prenosa glede na hitrost, varnost, zanesljivost, kvaliteto,
  • zna zagovarjati nujnost kontrole in vzdrževanja kvalitete TK naprav in vodov,
  • sposoben je primerjati odnos med kvaliteto in ceno ter za konkreten primer sprejeti optimalno rešitev.

  • Računanje praktičnih primerov prenosa z različnimi hitrostmi in izvedbami,
  • računanje vpliva hitrosti prenosa na kvaliteto.

Telegrafija in prenos po analognem omrežju:

telegrafsko omrežje,

multipleksiranje,

modulacije,

skočne modulacije,

kombinirane modulacije,

modemi.

  • Pozna značilnosti tg. prenosa, tg. omrežje, hitrosti in posredovalne naprave v telegrafiji,
  • zna razložiti princip delovanja multipleksnih naprav, njihov namen in izvedbo,
  • pozna delovanje in naloge analognih modemov ter osnovne vrste modulacij za prenos digitalnih signalov po analognih vodih,
  • ve, kako izbrati modem glede na želeno hitrost prenosa.
  • Spozna nujnost povezave med teoretičnimi in praktičnimi znanji,
  • zaveda se potrebnosti stalnega spremljanja razvoja novih tehnologij in uvajanja le-teh v prakso,
  • razvije potrebno motivacijo za samostojno spremljanje novosti s področja tehnike, še posebej pa telekomunikacij.
  • Dijaki rišejo diagrame stanj v faznem prostoru za posamezne vrste modulacij.

Faksimilna storitev:

faksimilni prenos,

faksimilni terminal,

fotoelektrična pretvorba,

kodiranje pri faks. Prenosu,

mednarodna priporočila,

procedure pri faks. Prenosu.

 

 

  • Pozna osnovne značilnosti faksimilnega prenosa,
  • zna narisati blokovno zgradbo faksimilnega terminala in razložiti princip fotoelektrične pretvorbe pri osvetlitvi dokumenta,
  • zna razložiti vpliv izbira kodnih postopkov MH, MR, MRR na čas prenosa dokumenta skozi omrežje,
  • pojasni namen in značilnosti uvedbe mednarodnih priporočil T.3, T.30,
  • pozna procedure pri vzpostavljanju faks. zveze, prenosu slikovnih signalov, postopkih kontrole in odpravljanja napak in prekinitvi faks. Zveze.
  • Ocenjuje razlike in skupne značilnosti telefonskega in faksimilnega prenosa po telefonskem omrežju,
  • zna optimizirati izbor konkretnega terminala glede na ceno in stroške uporabe pri prenosu,
  • spozna nujnost prilagajanja mednarodnim standardom v smislu zagotavljanja povezljivosti med terminali različnih proizvajalcev.
  • Dijaki rišejo diagrame poteka procedurnih signalov pri faks. prenosu za različne konkretne primere.

Prenos podatkov (PP):

PP po analognih vodih,

PP po digitalnih vodih,

paketno omrežje za PP,

OSI model,

priporočilo X.25,

virtualne zveze,

logični kanali,

asinhroni terminali v paketnem omrežju,

komutacijski sistem ERIPAX.

  • Loči značilnosti prenosa podatkov po analognih in digitalnih omrežjih,
  • seznani se z aktivno vlogo paketnega omrežja pri prenosu v primerjavi s tf. omrežjem,
  • pozna koncept in zasnovo modela odprtega sistema povezav OSI , nivoje povezav in rešitve, ki jih omogoča,
  • zna razložiti tehnične zahteve, postopke in protokole za vključitev paketnega terminala v paketno omrežje,
  • pozna postopke vzpostavljanja virtualnih zvez z uporabo logičnih kanalov,
  • zna razložiti, kdaj se uvede procedure in priporočila, ki omogočajo vključevanje asinhronih terminalov v paketno omrežje,
  • pozna zgradbo in uporabo sistema ERIPAX za gradnjo podatkovnih vozlišč.
  • Razvija sposobnost opazovanja, logičnega razmišljanja in primerjave,
  • spozna vlogo mednarodnih organizacij ITU-T in ISO,
  • zaveda se potrebe po stalnem spremljanju mednarodnih predpisov, standardov in priporočil ter uvajanja le-teh v prakso,
  • zaveda se, da je kvalitetno znanje pogoj za strokovno izvajanje zastavljenih nalog.
  • Dijaki teoretično z risanjem časovnih diagramov osvojijo razumevanje za dogajanja pri vzpostavljanju in sproščanju podatkovnih zvez.

Koncept ISDN:

integracija storitev,

PCM postopek,

kvantizacijski šum,

TDM multipleksiranje,

BA dostop,

PA dostop,

omrežni končnik,

uporabniški-B kanal,

signalni-D kanal,

naročniška signalizacija,

ISDN storitve.

  • Zna razložiti pojem integracija ter značilnosti in prednosti ISDN koncepta,
  • pozna postopke pri digitalizaciji govora in rešitve za odpravo kvantizacijskega šuma,
  • pozna osnovne značilnosti obeh ISDN dostopov in rešitve, ki v praksi omogočajo njuno izvedbo,
  • ve, kaj predstavlja uporabniški kanal in zakaj je v ISDN konceptu potreben signalni kanal,
  • zna opisati nivoje, na katerih temelji izvedba naročniške signalizacije DSS1,
  • loči posamezne tk. storitve in razloži pogoje za njihovo izvedbo,
  • pozna dodatne storitve, ki jih omogoča ISDN koncept in pogoje za njihovo uporabo.
  • Ugotovi smiselnost uvedbe ISDN s stališča ekonomične izrabe obstoječe infrastrukture,
  • spozna nujnost uporabe predhodnega znanja pri uvajanju novih tk. storitev,
  • razvija odgovornost za sprejemanje rešitev v skladu z mednarodnimi priporočili.
  • Dijaki analizirajo obstoječo situacijo in najdejo rešitve za izvedbo ISDN priključka z uporabo do sedaj pridobljenega znanja.

Druge TK storitve:

elektronski prenos sporočil,

priporočila X.400,

videotekst,

teletekst,

meritve TK prometa,

glavna prometna ura,

ATM in B-ISDN.

  • Pozna značilnosti MHS, možnosti in posebnosti pri uporabi,
  • zna narisati in komentirati zgradbo MHS, opisati posamezne gradnike sistema in osnovo, na kateri temelji realizacija izvedbe,
  • pozna osnove videoteksta, posamezne rešitve ter zna opisati terminalno opremo,
  • zna razložiti posebnosti teleteksta ter pogoje za njegovo realizacijo in uporabo,
  • zna uporabiti osnovna izhodišča pri ugotavljanju tk. prometa in postopke pri dimenzioniranju central in omrežij,
  • informiran je o smereh bodočega razvoja v telekomunikacijah ter novih rešitvah na nivoju hrbteničnih in dostopnih omrežij.
  • Sprejme dejstvo o nujnosti razvoja telekomunikacij za povezovanje s svetom in vključevanje v informacijsko družbo,
  • sprejema zaključke, da hiter razvoj telekomunikacij zahteva stalno samoizobraževanje in nadgrajevanje pridobljenega znanja.
  • Dijaki analizirajo trenutno stanje v telekomunikacijah in ugotavljajo potrebne rešitve za uvajanje novih storitev,
  • analizirajo optimalne pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je določena storitev primerna za uvedbo.

 

5. OKVIRNI SEZNAM LITERATURE IN DRUGIH VIROV

6. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

Vprašanja na ustnem preverjanju so zastavljena široko, da se ugotovi preglednost in razumevanje snovi. Pri reševanju zastavljenih nalog se dijake navaja na analitičen pristop k problemom, uporabi literature, analizi in primerjavi rešitev. Dijaki se navadijo oceniti, ali so dobljene rešitve realne in v praksi izvedljive. Preverja se razumevanje pojmov in tehničnih podatkov ter uspešnost strokovno pravilnega izražanja.

7. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

Informativni cilji

Povezava s predmetom

 

Predmet

Znanje

  • Osnove prenosa govora,
  • organizacija tk. omrežij,
  • terminalne naprave,
  • posredovalne naprave,
  • sistemi ATC,
  • mobilna telefonija,
  • osnove prenosa digitalnih signalov,
  • telegrafija in prenos po analognem omrežju,
  • faksimilna storitev,
  • prenos podatkov,
  • koncept ISDN,
  • druge TK storitve.

Fizika, matematika

TK napeljave, omrežja in storitve, praktični pouk

TK Prenosni sistemi in naprave, praktični pouk

Laboratorijska tehnika

Laboratorijske vaje

  • Poznavanje fizikalnih pojavov, risanje grafov, reševanje enačb,
  • poznavanje materialov, zgradbe kablov, tehnologije montaže,
  • poznavanje polprevodniške tehnike, merilnih postopkov,
  • poznavanje prenosnih sistemov,
  • poznavanje prenosnih sistemov,
  • poznavanje radijskih zvez,
  • poznavanje multipleksiranja in zakonitosti digitalne tehnike,
  • poznavanje zakonitosti binarnih kod,
  • poznavanje modulacij,
  • poznavanje multipleksiranja in zakonitosti digitalne tehnike,
  • poznavanje multipleksiranja in zakonitosti digitalne tehnike.
  •