SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: FARMACEVTSKI TEHNIK

IZPITNI KATALOG

Sprejeto na 43.seji Strokovnega sveta za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 10. 11. 2000

1. NAZIV IZPITNE ENOTE

FARMACEVTSKA KEMIJA

2. IZPITNI CILJI

Na izpitu ocenjujemo:

  • poznavanje kemijske strukture, sinteze, terapevtske uporabe in shranjevanja pomembnejših anorganskih in organskih zdravilnih učinkovin;

  • povezanost znanja farmacevtske kemije s splošno in organsko kemijo, farmacevtsko tehnologijo, analizo zdravil, medicino, biologijo in mikrobiologijo;

  • strokovno usposobljenost za samostojno svetovanje pripravkov, ki se izdajajo brez recepta;

  • uporaba strokovne farmacevtske terminologije;

  • poznavanje uporabe varovalnih sredstev;

  • poznavanje nevarnih in škodljivih snovi ter uporaba postopkov in sredstev za varovanje lastnega zdravja in okolja.

    3. ZNANJA, KI SE OCENJUJEJO PRI POKLICNI MATURI

    Vsebine

    znanja (cilji)

     

    Kandidat

    Zdravilna učinkovina

  • opredeli pojem zdravilne učinkovine in razdeli zdravilne učinkovine

  • opiše razlike med kemijskim, INN, generičnim, trivialnim in zaščitenim imenom

  • Anorganske zdravilne učinkovine

  • našteje anorganske zdravilne učinkovine po skupinah periodnega sistema in jih poimenuje z latinskim imenom

  • razloži vlogo ionov v organizmu

  • opiše vlogo pufra v farmacevtskem pripravku in v organizmu

  • opiše lastnosti posameznih zdravilnih učinkovin

  • napiše identifikacijske reakcije

  • razloži delovanje in uporabo posameznih učinkovin

  • loči med antiseptikom in dezinficiensom

  • loči keratoplastik, keratolitik in kavstik in pozna njihovo uporabo

  • definira pojme: antacid, adstringens, antidiaroik, adsorbens laksans, diagnostik, antimikotik, splošmi anestetik, sekretolitični in sekretomotorični ekspektorans,  rubefaciens,  antidot, sedativ, deodorant, antiperspirant, antianemik, emetik

  • za vsako vrsto farmakološkega delovanja poišče predstavnike med anorganskimi zdravilnimi učinikovinami

  • Organske zdravilne učinkovine:

  • alifatski ogljikovodiki

  • alkilhalogenidi

  • alkoholi in etri

  • aldehidi in ketoni

  • alifatske karboksilne kisline

  • estri

  • amini

  • aminokilsine

  • aliciklicne spojine

  • loči med strukturno specifičnimi in strukturno nespecifičnimi učinkovinami

  • opredeli terapogeno strukturo

  • opiše receptor

  • opiše vlogo farmakoformnih skupin

  • skicira in opiše prehajanje snovi skozi celične membrane

  • našteje predstavnike, jih poimenuje s kemijskim in latinskim imenom

  • opiše njihovo delovanje in uporabo

  • loči med lokalnim in splošnim anestetikom

  • razloži povezavo med strukturo molekule alkohola in njegovim učinkom

  • našteje zahteve za pravilno shranjevanje

  • opiše princip delovanja predzdravila

  • opiše nastanek estrov, nasteje najpogostejše naravne estre

  • Fenol in njegovi derivati

  • opozori na toksičnost organskih topil

  • poveže kemijsko strukturo topila z njegovo toksičnostjo

  • poimenuje fenol in njegove derivate s kemijskim in latinskim imenom

  • napiše identifikacijske reakcije

  • opiše delovanje in uporabo

  • nariše strukturne formule

  • pojasni uporabo salicilne kisline kot izhodne spojine za sintezo zdravilnih učinkovin

  • našteje učinkovite derivate salicilne kisline, jih poimenuje s kemijskim in latinskim imenom ter navede njihovo delovanje in uporabo

  • opozori na stranske učinke acetilsalicilne kisline in kontraindikacije

  • našteje derivate p- hidroksi benzojske kisline, arilocetne in arilpropanojske kisline ter opredeli njihovo delovanje in uporabo

  • Aromatske karboksilne kisline

    Aromatski amini

    Heterociklične spojine

  • nariše osnovno molekulo aromatskih aminov

  • našteje, poimenuje in opredeli njihovo delovanje

  • opiše tipično zgradbo lokalnega anestetika

  • našteje najznačilnejše lokalne anestetike

  • primerja strukturo lokalnega anestetika z njegovim delovanjem

  • napiše splošno formulo sulfonamida

  • opiše mehanizem delovanja s kemijskimi imeni poimenuje petčlenske  in šestčlenske  heterocikle

  • našteje derivate piridina, jih poimenuje in nariše osnovno strukturo ter opredeli njihovo delovanje

  • nariše osnovno strukturo kinolina in izokinolina

  • razloži delovanje antimalarika

  • našteje derivate pirimidina in purina, opiše njihovo povezavo z DNA in RNA, jih nariše in opredeli delovanje

  • opiše delovanje metilksantinov in napiše osnovno strukturo

  • napiše sintezno reakcijo barbituratov, navede njihovo delovanje

  • opredeli pomen farmakoformnih skupin za delovanje učinkovine na konkretnem primeru

  • razloži izraze: paragrafik, trigonik, sedativ, hipnotik, antikonvulziv in antihipnotik

  • našteje derivate indola, pirazola, imidazola in imidazolin ter opiše njihovo delovanje

  • nariše osnovno strukturo benzodiazepina in fenotiazina ter opiše delovanje

  • Zdravje, zdravilo in cilji farmacevtske kemije

  • razloži sestavo zdravila, opiše odnos med strukturo in delovanjem zdravila

  • našteje osnovna načela etike zdravsvenih in farmacevtskih delavcev

  • Osnove splošne farmakologije

  • opiše delitev farmakologije

  • razloži specifično delovanje zdravil preko receptorjev

  • predstavi doze zdravila, definira terapevtski indeks ter širino

  • opozori na nevarnosti stranskih učinkov pri uporabi zdravi

  • opiše farmakokinetične parametre: sproščanje, absorbcijo, razporeditev, metabolizem in zločanje zdravila

  • Enotna klasifikacija zdravil (EKZ) in anatomsko terapevtsko klasifikacijo zdravil (ATC)

  • opiše razlike med EKZ in ATC

  • Zdravila, ki delujejo na imunološke mehanizme

  • našteje vrste serumov in vakcin, ki se uporabljajo pri zdravljenju infekcijskih bolezni

  • razloži problematiko avtoimunih bolezni in presaditev organov

  • razloži delovanje imunosupresivov in imunostimulansov

  • loči med aktivno in pasivno imunizacijo

  • Zdravila, ki delujejo na infekcijske in parazitarne bolezni

  • definira naslednje pojme: antibiotik, kemoterapevtik, spekter delovanja,   antibiogram, superinfekcija, rezistenca

  • nariše slošne strukturne formule penicilinov, cefalosporinov in sulfonamidov ter opiše stukture ostalih protimikrobnih sredstev

  • našteje predstavnike naravnih in polsintetskih penicilinov in cefalosporinov in razloži princip njihovega delovanja

  • opiše mehanizem delovanja kloramfenikola in razloži sindrom sivih   otrok

  • našteje značilnosti aminoglikozidov, makrolidov in sulfonamidov,  razloži njihovo delovanje, protibakterijsko področje, stranske in toksične učinke

  • opiše skupino kinolonskih antibiotikov in njihovo uporabo

  • nariše sliko, ki ponazarja delovanje antimalarikov, amebicidov in anthelmintikov

  • Zdravila za zdravljenje neoplazem

  • opiše Evropski kodeks za boj proti raku

  • razloži kemizem citostatikov in način delovanja

  • ovrednoti njihovo klinično uporabo pri zdravljenju malignih tumorjev

  • opozori  na pogosto število resnih stranskih učinkov pri uporabi citostatikov

  • navede načela pri izbiri posameznega citostatika in kombinacijskih shem citostatikov

  • nariše shemo, ki ponazarja delovanje citostatikov

  • razčleni vzroke za pogosto število rakastih bolezni

  • Zdravila, ki delujejo na endokrine bolezni

  • opiše kemizem in delovanje hormonov ščitnice, trebušne slinavke, hipofize, nadledvične žleze in spolnih žlez

  • razloži motnje v delovanju teh žlez in opiše njihovo zdravljenje

  • pojasni uporabo hormonov v terapiji bolezni

  • našteje prednosti in pomanjkljivosti hormonske kontracepcije

  • nariše shemo, ki ponazarja povratno povezavo delovanja hipofize na ščitnico

  • Zdravila, ki delujejo na bolezni metabolizma in prehrane

  • opiše posamezne vitamine in minerale in navede njihov fiziološki in zdravilni pomen

  • pojasni splošno priznane indikacije za zdravilno uporabo nutritivov in encimov

  • Zdravila, ki delujejo na bolezni krvi in krvotvornih organov

  • opiše vzroke in načine zdravljenja najpogostejših vrst anemij

  • navede snovi, ki so udeležene pri strjevanju krvi

  • opiše snovi, ki jih uporabljamo za spodbujanje in zaviranje fibrinolize

  • navede in opiše snovi, ki jih uporabljamo za nadomeščanje izgubljene krvi

  • Psihofarmaki

  • navede poglavitne predstavnike fenotiazinov in butirofenonov in navede njihove poglavitne farmakodinamske učinke

  • opiše delovanje benzodiazepinov in antidepresivov

  • razloži delovanje, stranske učinke in toksičnost barbituratov ter našteje vsaj tri vrste nebarbituratnih uspaval

  • opiše učinke in presnovne poti alkohola, njegovo izločanje, zasvojenost in možnosti za zdravljenje kroničnega alkoholizma

  • nariše splošno strukturno formulo benzodiazepinov in pokaže na strukturne specifičnosti

  • Zdravila za bolezni živčnega sistema in čutil

  • navede stopnje in nivoje splošne anestezije

  • našteje glavne predstavnike plinskih in tekočih inhalacijskih anestetikov in razloži njihove temeljne ter farmakološke lastnosti

  • našteje snovi, ki jih uporabljamo za intravensko anestezijo

  • opiše zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje ušesnih in očesnih bolezni

  • obrazloži delovanje antiepileptikov in antiparkinsonikov

  • pojasni terapevtsko delovanje antipiretičnih analgetikov in opiatnih analgetikov

  • pojasni uporabo inhibitorjev acetilholinesteraze

  • razločuje depolarizajoče in nedepolarizajoče mišične relaksante in razloži mehanizem njihovega delovanja

  • nariše posebnosti v strukturi lokalnih anestetikov in razloži njihovo delovanje

  • Zdravila za zdravljenje  bolezni srca in ožilja

  • opiše farmakodinamiko, farmakokinetiko kardiotoničnih glikozidov

  • našteje antiaritmike, opiše njihovo zdravilno uporabnost in stranske učinke

  • poda pregled najvažnejših skupin antihipertonikov in vrednoti njihovo zdravilno uporabnost

  • našteje najpomembnejše hipolipemike in snovi, ki jih uporabljamo za zdravljenje vnetih hemoroidov in bolnih ven

  • Zdravila za bolezni dihal

  • opiše predstavnike in terapevtsko uporabo rinolitikov

  • našteje najpomembnejše ekspektoranse in razloži njihovo delovanje

  • pojasni razlike med sekretolitičnimi in sekretomotoričnimi ekspektoransi

  • opiše farmakoterapevtska načela pri akutnem napadu astme in pri astmatskem statusu

  • našteje poglavitne predstavnike antitusikov

  • Zdravila za bolezni prebavil

  • opiše snovi, ki povečajo izločanje želodčnega soka

  • opiše farmakodinamske učinke snovi, ki zmanjšajo kislost želodčnega soka

  • opiše snovi, ki zmanjšajo izločanje želodčne kisline, našteje glavne predstavnike antiemetikov

  • razloži učinke zdravil, ki jih uporablajmo pri zapeki

  • opredeli snovi, ki jih uporabljamo kot antidiaroike

  • opozori na pravilno prehrano pri preprečevanju bolezni prebavil

  • Zdravila za bolezni genitourinarnega sistema

  • med že poznanimi protimikrobnimi sredstvi izbere primerne za genitourinarni trakt

  • razloži sestavo lokalnih   kontraceptivov in opiše pravilno uporabo

  • nariše shemo koncentracije ženskih hormonov med menstruacijskim ciklusom

  • Zdravila za zdravljenje bolezni kože

  • razloži značilnosti, delovanje in stranske učinke dermoprotimikrobnih sredstev, dermosteroidov, antinikotikov in antiparazitikov

  • razlikuje kozmetične pripravke od zdravil za bolezni kože

  • Zdravila za zdravljenje mišično – kostnega sistema in vezivnega sistema

  • opiše delovanje zdravil, ki jih sistemsko ali lokalno uporabljamo pri zdravljenju revmatskih bolezni


  • 4. OCENJEVANJE ZNANJA

    Zgradba izpitne enote:

  • ustni izpit.

    4.1. USTNI IZPIT

    Vprašanja na izpitnem listku

    Vprašanja so kompleksna ter ustrezno razčlenjena. Pri sestavljanju izpitnih listkov upoštevati preglednico vsebin in taksonomskih stopenj ter tako zagotoviti ustrezno pokritost vsebin ter zahtevnost ustnega izpita.

    Vprašanja morajo zajeti znanja definicij in zakonov, poznavanja strokovne terminologije (20%), iz razumevanja in uporabe (35%) ter iz analize, sinteze in vrednotenja (45%).

    * Delež posameznega vprašanja v oceni ustnega izpita.

    Priprava in trajanje izpita

    Kandidat ima pravico, da se 20 minut pripravlja na ustni izpit. Ustni izpit traja največ 20 minut.

    5. DOVOLJENI PRIPOMOČKI

    Pripomočki niso dovoljeni.

    6. LITERATURA IN DRUGI VIRI

    Za kandidate je priporočena literatura in drugi viri objavljena v vsakoletnem Katalogu učbenikov za poklicne in strokovne šole za posamezno šolsko leto, ki ga izdaja Center RS za poklicno izobraževanje oziroma Zavod RS za šolstvo.