SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: GEODETSKI TEHNIK

IZPITNI KATALOG

Sprejeto na 40.seji Strokovnega sveta za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 30. 6. 2000

1. NAZIV IZPITNE ENOTE

GEODEZIJA

2. IZPITNI CILJI

Na izpitu ocenjujemo:

obvladovanje geodetskega orodja, instrumentarija in metod dela pri terenskih geodetskih meritvah,

stopnjo razumevanja znanja in sposobnost reševanja enostavnih problemov na osnovi znanih primerov,

sposobnost uporabe znanja pri reševanju novih problemov, ki niso bili neposredno ilustrirani s primeri v šoli,

sposobnost analize in sinteze znanja in prenos ugotovitev v nove situacije,

sposobnost samostojnega reševanja problemov, ki presegajo enostavne primere na danem vsebinskem področju.

3. ZNANJA, KI SE OCENJUJEJO

VSEBINE	ZNANJA	UČNA IN DELOVNA SREDSTVA
	Kandidat
MERSKI SISTEMI IN MERILA	pozna definirane (osnovne) in izpeljane enote
dolžinske enote	definira meter definira seženj, čevelj, palec, črtko in poštno miljo definira morsko in geografsko miljo preračunava dolžine med enotami
površinske enote	definira stare površinske enote preračunava površine med enotami
kotne enote	definira radiane, grade in stopinje preračunava kote med enotami
pomanjšana merila	pozna običajna merila geodetskih načrtov in kart preračunava dolžine in površine iz narave v načrt in obratno
GEODETSKA ORODJA	opiše posamezna orodja ve, kdaj in kako uporabiti posamezno orodje
preprosta geodetska orodja	opiše uporabnost trasirke, trinožnika in grezila razloži, kje in kako se uporabljajo vizirni križi in postopično orodje
libele	opiše delovanje cevne in dozne libele izračuna naklon površine iz preteka libele in obratno opiše rektifikacijo libel definira natančnost (občutljivost) libele
MERJENJE KOTOV	razloži pomen in vlogo merjenja kotov v geodeziji primerja natančnost določitve kota glede na instrumentarij in metodo dela, ki jo uporabi
optika	razloži odboj, lom in totalni odboj svetlobe skicira prehod žarka skozi kotne prizme in dokaže pravokotnost vhodnega in izhodnega žarka skicira zbiralne in razpršilne leče pojasni in uporabi dioptrično enačbo grafično konstruira mikroskop in daljnogled ter razloži njuno delovanje
definicija kotov	definira poševni, horizontalni in vertikalni kot ter zenitno distanco
teodolit	našteje dele teodolita in razloži njihovo funkcijo opiše osi teodolita pozna pogoje za pravilno delovanje teodolita in napake, ki nastajajo, če pogoji niso izpolnjeni čita na različnih napravah za čitanje pozna razliko med absolutnim in relativnim načinom odčitavanja pri elektronskem teodolitu
merjenje horizontalnih kotov	zna meriti kote z girusno, Schreiberjevo, sektorsko in metodo zapiranja horizonta kontrolira meritve in izračun opiše signalizacijo geodetskih točk
merjenje vertikalnih kotov in zenitnih distanc	izmeri vertikalni kot ali zenitno distanco v dveh krožnih legah, ob vseh treh nitih pojasni vlogo zavarovalne libele ali kompenzatorja kontrolira meritve in izračun
MERJENJE DOLŽIN	primerja različne načine merjenja dolžin glede na natančnost in potreben instrumentarij
merski trakovi	opiše merske trakove in način dela z njimi reducira poševno merjene dolžine na horizont opiše komparacijo in zapiše ter razloži enačbo traku
optični razdaljemeri	opiše delovanje optičnih razdaljemerov razloži vlogo merjenja stranic s pomočjo bazne late v preteklosti in danes primerja optične razdaljemere glede na natančnost, prednosti in slabosti
elektrooptični razdaljemeri	skicira in razloži harmonično valovanje in modulacijo opiše delovanje faznega in impulznega razdaljemera pojasni vzroke za merjenje temperature in zračnega pritiska našteje napake, ki nastopajo pri merjenju z razdaljemeri
elektronski tahimeter	opiše elektronski tahimeter razloži prednosti avtomatske registracije in obdelave podatkov
G.-K. PROJEKCIJA IN KOORDINATNI SISTEM	pozna pojma kartografska projekcija in koordinatni sistem loči med globalnimi in lokalnimi ter polarnimi in pravokotnimi koordinatnimi sistemi
oblika in dimenzije zemlje	pojasni predstave o obliki Zemlje v preteklosti in danes loči med fizičnem površjem in matematičnimi in/ali fizikalnimi aproksimacijami opiše Geoid in Besselov elipsoid ima približno predstavo o velikosti Zemlje
kartografske projekcije	skicira in opiše posamezne projekcije razvrsti projekcije glede na projekcijsko ploskev, projekcijski center ter geometrijske količine, ki se pri projeciranju ohranjajo podrobno opiše G.-K. projekcijo, njene lastnosti, osi in modulacijo definira geografske koordinate točke
stari koordinatni sistemi	opiše stare koordinatne sisteme, navede njihova izhodišča, območja, ki so jih zajemali in pojasni, zakaj so še danes aktualni opiše transformacijo koordinat v G. - K. sistem
G:-K. koordinatni sistem	skicira G.-K. cono in definira izhodišče koordinatnega sistema skicira delitev cone na trigonometrične sekcije in dalje na detajlne liste in skice pojasni nomenklaturo geodetskega načrta oz. karte in pozna pojem nomenklaturna (sistemska) karta
koordinatni račun	izračuna polarne koordinate na osnovi pravokotnih in obratno izračuna površino lika iz koordinat
GEODETSKE MREŽE	pojasni pojme geodetska točka ter položajna in višinska mreža loči geodetske točke glede na natančnost in način določitve ter njihov namen obrazloži princip "iz velikega v malo" in vzroke zanj opiše topografijo geodetske točke opiše skico trigonometrične, poligonske in linijske mreže ter pojasni njihov namen
trigonometrična, trilateracijska mreža	razvrsti trigonometrične točke v rede glede na oddaljenost med njimi in natančnost določitve njihovih koordinat opiše vlogo mreže pri geodetskih meritvah opiše načrtovanje in razvijanje mreže opiše stabilizacijo trigonometričnih točk pojasni vlogo in pomen Laplaceovih točk in merjenih baz izračuna približne koordinate trigonometričnih točk z urezovanjem in ločnim presekom izračuna najverjetnejše koordinate trigonometrične točke, določene z merjenjem kotov in/ali dolžin opiše postopek aerotriangulacije
poligonska mreža	definira pojem poligon, našteje vrste poligonov in pojasni pomen poligonometrije razloži indeksiranje poligonov in njihovo združevanje v vozlišča opiše načrtovanje in razvijanje poligonske mreže ter stabilizacijo poligonskih točk izračuna posredno merjene količine v poligonu in koordinate poligonskih točk
linijska mreža	definira pojem linijska točka in pojasni njen pomen opiše načrtovanje in razvijanje linijske mreže ter stabilizacijo linijskih točk izračuna koordinate linijske točke na daljici, na njenem podaljšku, na pravokotnici ali določene z ločnim presekom
navezovalne mreže	pojasni pojem navezovalne mreže opiše, kdaj in kje uporabljamo navezovalne mreže
mreže višinskih točk	loči nivelmanske mreže glede na natančnost in način stabilizacije izračuna nadmorske višine točk, določenih z generalnim in detajnim nivelmanom ter višinskimi vozlišči
sistem globalnega določanja položaja	opiše princip globalnega določanja položaja našteje področja uporabe sistema v geodeziji in izven nje našteje prednosti in slabosti metode
DETAJLNA IZMERA	primerja posamezne metode detajlne izmere glede na natančnost, instrumentarij, ceno, hitrost razlikuje med topografsko in katastrsko izmero
ortogonalna izmera	pojasni potek izmere zna skicirati detajl in voditi izmero izračuna koordinate detajlnih točk
tahimetrija	razloži delovanje trinitnega, avtoredukcijskega in elektronskega tahimetra pojasni potek izmere zna skicirati detajl in voditi izmero izračuna koordinate detajlnih točk izračuna koordinate ekscentričnega stojišča
grafična izmera	opiše instrumente za grafično izmero pojasni potek izmere pojasni njen pomen v zgodivini razloži vklop numerične izmere v grafično osnovo ali obratno
fotogrametrična izmera	razume osnove fotogrametričnih postopkov pojasni potek izmere in pripravljalnih del
VIŠINOMERSTVO	primerja posamezne metode glede na natančnost, hitrost, ceno in uporabo zna izbrati najprimernejšo metodo za konkretno nalogo
višine, višinska razlika	definira pojme absolutna in relativna višina ter višinska razlika
nivelir in pomožni pribor za niveliranje	razloži konstrukcijo nivelirja skicira kompenzator in razloži njegovo delovanje preizkusi nivelir opiše pomožni pribor za niveliranje
niveliranje	opiše princip in našteje metode niveliranja našteje vrste nivelmana, njihov namen in natančnost
trigonometrično višinomerstvo	razloži princip trigonometričnega višinomerstva pojasni vpliv ukrivljenosti Zemlje in refrakcije izračuna višinski poligon
barometrično višinomerstvo	pojasni princip barometričnega višinomerstva, njegovo natančnost in uporabnost
fotogrametrično višinomerstvo	pojasni princip fotogrametričnega višinomerstva, njegovo natančnost in uporabnost
stabilizacija višinskih točk	opiše stabilizacijo reperjev opiše topografijo višinskih točk
GEODETSKI NAČRTI IN KARTE	razloži razliko med pojmoma načrt in karta razloži pojem generalizacije in kriterije za prikaz vsebine loči med sistemskimi in nesistemskimi načrti (kartami) opiše uporabo osnovnih orodij za klasično in računalniško kartiranje ter orodij za merjenje na kartah in načrtih
skiciranje terena	zna skicirati objekte v približnem merilu razloži pojem karikiranja detajla opiše uporabo pogojnih znakov za prikaz vsebine
običajna merila kart in načrtov	našteje običajna merija TTN, GK in katastrskih načrtov ter opiše njihovo vsebino razloži, kdo je odgovoren za izdelavo in vzdrževanje sistemskih kart oz. načrtov
vsebina in kriteriji za prikaz	pozna obvezno vsebino sistemskih kart in načrtov razloži, po kakšnih kriterijih je določen detajl prikazan ali ne opiše, katera vsebina se prikazuje v merilu in katera z znaki
topografski in pogojni znaki	loči med pojmoma pogojni in topografski znak zna uporabiti topografski ključ pojasni princip sestavljanja nabora pogojnih znakov
upodabljanje reliefa	razpozna karakteristične črte terena in osnovne terenske oblike interpolira (ekstrapolira) plastnice našteje načine upodabljanja reliefa na kartah in načrtih
geodetske evidence	razloži pomen geodetskih evidenc v vsakdanjem življenju opiše vsebino zamljiškega katastra, zemljiške knjige, KKN, RPE, EHIŠ loči med grafičnimi in pisnimi evidencami
NAPAKE MERJENJ
vrste napak	našteje vrste napak in njihove značilnosti razloži, zakaj nastajajo napake in kako jih odpravljamo
merila natančnosti	loči med pravo in najverjetnejšo vrednostjo merjene količine ter pravo in najverjetnejšo napako izračuna relativno napako merjenja in razloži njen pomen definira standardno deviacijo, varianco, kovarianco ter variančno - kovariančno matriko skicira in opiše normalno porazdelitev in elipso napak
uteži	definira varianco utežne enote in utež meritve razloži uporabo uteži in splošno aritmetično sredino
zakon o prenosu napak	zapiše zakon o prenosu napak v matrični obliki uporabi zakon o prenosu napak v enostavnih primerih
napake pri merjenju kotov	našteje napake pri merjenju kotov našteje metode, s katerimi lahko napake odpravimo ali zmanjšamo izračuna napako za posamezne primere
napake pri merjenju dolžin	našteje napake pri merjenju dolžin našteje metode, s katerimi lahko napake odpravimo ali zmanjšamo izračuna napako za posamezne primere
GEODETSKA DELA PRI GRADNJI OBJEKTOV	opiše zenitlot in njegovo uporabo
prenos projekta v naravo	opiše gradbeniški načrt in njegovo vsebino razloži, kje so vzroki za napake pri prenosu projekta v naravo, kako jih odpravljamo (zmanjšujemo) in kakšnega velikostnega reda so opiše postavljanje gradbenih profilov
zakoličevanje	našteje metode zakoličevanja in opiše njihovo natančnost izračuna zakoličbene elemente za posamezne metode razloži zakoličbo premic, krivulj, višin, nagnjenih površin, itd.
računanje kubatur zemeljskih del	izračuna prostornino izkopov ali nasipov na osnovi grafičnih ali numeričnih podatkov
merjenje premikov zgradb	opiše pomen merjenja premikov zgradb našteje metode, ki se uporabljajo pri merjenju premikov
nizkogradnje	opiše projektiranje nizkogradenj definira pojme temenski poligon ter podolžni in prečni profil našteje in opiše geodetska dela pri nizkogradnjah
rudarska merjenja	našteje in opiše geodetska dela v rudarstvu opiše merjenje podzemnih poligonov in njihov prenos na površje

Pri pripravi izpitnih nalog ter vprašanj upoštevajte »Navodila za pripravo in izvedbo 2. Izpitne enote«, pripravil CPI.

4. OCENJEVANJE ZNANJA

Zgradba izpitne enote:

pisni izpit,

ustni izpit.

4.1. PISNI IZPIT

Priporočilo

Vsebinsko pisni izpit obsega naloge iz temeljnih vsebin strokovno teoretičnega predmeta. Izpitne naloge so objektivnega tipa, struktuirane, računske, grafične ali problemske ipd. Področje, raven in obseg znanja, ki se preverja, naj ne bo le faktografsko, temveč naj upošteva tudi zahtevnejše taksonomske stopnje (znanje, razumevanje, uporaba, analiza, sinteza, vrednotenje).

S pisnim izpitom kandidat dokaže, da zna uporabiti znanje v konkretnih računskih in grafičnih nalogah ter, da naloge rešuje natančno in sistematično, hkrati pa zna kontrolirati svoje delo. Vsebinsko pisni izpit vsebuje naloge, ki združujejo vsebine različnih poglavij.

Shema zgradbe in vrednotenja pisnega izpita

Izpitna pola oz. sklop	Štev. nalog	Tipi nalog	Vrednotenje posameznih nalog (točk)	Dovoljeni pripomočki	Čas reševanja (minut)	Delež v oceni (%)
1.	6	kratke naloge iz osnovnega znanja definicij in zakonov ter pretvarjanja enot;	5	geometrijsko orodje	do 30	20
2.	2	strukturirane naloge iz uporabe zakonov in definicij posameznih področij _____________________________;	20	učbenik, pisna gradiva, kalkulator, priročnik	do 90	60
	1	strukturirane naloge iz uporabe, analiziranja in vrednotenja ter povezovanja področij __________________________________;	30			20
		SKUPAJ	100			100

Trajanje pisnega izpita

Pisni izpit traja najmanj 90 in največ 120 minut.

4.2. USTNI IZPIT

Vprašanja na izpitnem listku

Vprašanja so kompleksna, jasna, nedvoumna ter ustrezno razčlenjena. Pri sestavljanju izpitnih listkov upoštevati preglednico vsebin in taksonomskih stopenj ter tako zagotoviti ustrezno pokritost vsebin ter zahtevnost ustnega izpita.

Vprašanja morajo zajeti znanja iz razumevanja in uporabe (55%) ter iz analize, sinteze in vrednotenja (45%).

* Delež posameznega vprašanja v oceni ustnega izpita.

4.3. OBLIKOVANJE SKUPNE OCENE

Skupno oceno izpitne enote določi izpitna komisija v skladu s Pravilnikom o poklicni maturi.

5. DOVOLJENI PRIPOMOČKI

Dovoljeni pripomočki pri ustnem in pisnem izpitu so določeni v poglavju 3. in 4.1.

6. LITERATURA IN DRUGI VIRI

Za kandidate je priporočena literatura in drugi viri objavljena v vsakoletnem Katalogu učbenikov za poklicne in strokovne šole za posamezno šolsko leto, ki ga izdaja Center RS za poklicno izobraževanje oziroma Zavod RS za šolstvo.