SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: KEMIJSKI TEHNIK

IZPITNI KATALOG

Sprejeto na 29.seji SS za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 9. 7 1999

1. NAZIV IZPITNE ENOTE

KEMIJA

2. IZPITNI CILJI

Na izpitu ocenjujemo:

  • poznavanje temeljnih kemijskih pojmov, definicij, zakonov in relacij,

  • razumevanje zgradbe, fizikalnih lastnosti in kemijsko reaktivnost snovi,

  • poznavanje tehnoloških aplikacij, čistih tehnologij in okolju manj nevarnih proizvodov,

  • sposobnost samostojnega reševanja problemov,

  • sposobnost uporabe virov kemijskih informacij.

    3. ZNANJA, KI SE OCENJUJEJO PRI POKLICNI MATURI

    Vsebine

    Znanja (cilji)

    Učna in delovna sredstva

    1. SNOV IN ZGRADBA SNOVI

    		    

    1.1 ZMES, ČISTA SNOV, SPOJINA, ELEMENT

     

    		  

  • homogene in heterogene snovi

  • zmesi in čiste snovi –načini ločevanja zmesi

  • spojine in elementi

  • razlikuje med homogeno in heterogeno snovjo;

  • razloži razliko med zmesjo in čisto spojino;

  • pri čistih snoveh razločuje elemente in spojine;

  • na osnovi prepoznavanja zmesi zna izbrati primerno tehniko ločevanja;

    		•  

    1.2 KEMIJSKA ENAČBA

     

    		  

  • urejanje enostavnih kemijskih enačb

  • stanja snovi

  • zna urejati zapisane kemijske enačbe, in navajati stanja snovi (s, g, l, aq);

    		•  

    2. GRADNIKI SNOVI

     

    		  

    2.1 ATOMI IN MOLEKULE

     

    		  

  • atomi - gradniki elementov

  • število delcev in Avogadrovo število

  • relativne atomske mase

  • molekule

  • relativne molekulske mase

  • množina snovi

  • zakon o stalni sestavi

  • zakon o ohranitvi mase

  • zakon o mnogokratnem masnem razmerju

  • računanje kemijske formule iz mase

  • pozna in opiše osnovne gradnike elementov;

  • definira Avogadrovo konstanto in pozna njeno številčno vrednost;

  • definira relativno atomsko maso in jo zna prebrati iz periodnega sistema;

  • definira relativno molekulsko maso ter jo znajo izračunati;

  • zna preračunati množino snovi v število delcev in obratno;

  • razloži zakon o ohranitvi mase in zakon o mnogokratnem masnem razmerju;

    		•  

    2.2 ZGRADBA ATOMA

     

    		  

  • jedro

  • protoni

  • nevtroni

  • elektroni

  • vrstno število

  • masno število

  • izotopi

  • relativna atomska masa

  • jedrske reakcije

  • našteje osnovne delce atoma;

  • opredeli osnovne delce atoma glede na njihov relativni naboj in relativno maso;

  • razloži zvezo med vrstnim in masnim številom;

  • definira izotope in pozna njihov pomen;

  • pozna definicijo relativne atomske mase;

  • pozna , piše in ureja jedrske reakcije za a,b,g razpad, razume pojem razpolovnega časa in aktivnosti radioaktivnega izvora;

  • pozna princip cepitve in zlitja jeder ter uporabnost radioaktivnih izotopov;

  • pozna prednosti in slabosti uporabe jedrske energije;

    		•  

    2.3 ORBITALNI MODEL ATOMA

     

    		  

  • zgradba elektronskega ovoja

  • orbitala

  • lupina, podlupina

  • energija elektronov

  • porazdelitev elektronov po lupinah

  • zna razporejati elektrone po energijskih nivojih atoma in ionov reprezentativnih elementov (razporeditev po lupinah in podlupinah – vključno s tretjo periodo periodnega sistema);

  • definira orbitalo;

  • pozna zgradbo elektronske ovojnice in kvantna števila;

  • zna kvalitativno razložiti emisijski atomski spekter (za primer vodika)

    		•  

    3. PERIODNI SISTEM

     

    		  

  • razporeditev atomov v periodnem sistemu

  • položaj kovin, nekovin v periodnem sistemu

  • prehodni elementi

  • periodičnost nekaterih fizikalnih in kemijskih lastnosti elementov

  • razloži razporeditev elementov v periodnem sisitemu kot posledico elektronske zgradbe njihovih atomov;

  • v periodnem sistemu zna določiti mesto kovin in nekovin;

  • določi oksidacijska števila nekaterih glavnih skupin;

  • zna razložiti periodočno spreminjanje nekaterih fizikalnih in kemijskih lastnosti po skupinah in periodah na osnovi zgradbe atomov in njihovega položaja v periodnem sistemu;

  • zna predvideti tip kemijske vezi med predstavniki elementov glavnih skupin;

    		•  

    4. KEMIJSKA REAKCIJA

     

    		  

    4.1. MASNA IN MNOŽINSKA BILANCA KEMIJSKIH REAKCIJ

     

    		  

  • molska prostornina

  • plinski zakoni in splošna plinska enačba

  • masni delež

  • iz urejene kemijske enačbe zna razbrati množinska razmerja in izračunati mase reaktantov in produktov;

  • definira normalne (standardne) pogoje;

  • pozna molsko prostornino plina pri normalnih pogojih in obvlada preračunavanje prostornine, množine in molske prostornine;

  • zna izračunati molsko prostornino plina pri različnih pogojih;

  • razloži spreminjanje prostornine s temperaturo;

  • pri kemijskem računanju pozna masni delež;

  • (ga zna izračunati), množinska razmerja ter obvlada preračunavanje;

  • iz masnih deležev izračuna kemijsko formulo;

    		•  

    4.2. SNOVNE IN ENERGIJSKE SPREMEMBE

     

    		  

  • kemijske spremembe

  • energijske spremembe

  • eksotermne in endotermne reakcije

  • zna opredeliti kemijske reeakcije kot snovne in energijske spremembe;

  • zna opredeliti entalpijo kot spremembo toplote pri kemijski reakciji;

    		•  

    4.3. Prvi  zakon termodinamike in entropija

     

     

  • osnovni pojmi

  • termokemija

  • pozna in razume osnovne pojme v termodinamiki in povezave med njimi, uporablja definicije pri računih po termokemijskih enačbah;

  • pozna in računa entalpije določenih kemijskih in fizikalnih procesov;

  • pozna povezave med nekaterimi različnimi entalpijami;

  • razloži princip in uporabnost kalorimetrije;

    		•  

  • smer naravnih sprememb

  • opredeli vrste procesov v povezavi s pojmi: spontanost, ravnotežje, entropija;

  • poveže pojem entropije z urejenostjo sistema, agregatnim stanjem snovi;

    		•  

    5. VEZI MED OSNOVNIMI GRADNIKI IN AGREGATNA STANJA  SNOVI

     

    		  

    5.1 KEMIJSKA VEZ IN ZGRADBA MOLEKUL

     

    		  

  • vloga elektronov pri nastanku kemijske vezi

  • ionska vez

  • kovalentna vez

  • zgradba in oblike enostavnih molekul

  • polarne in nepolarne molekule

  • usmerjenost kovalentne vezi

  • kovinska vez

  • zna definirati in razložiti ionsko in kovalentno vez (tudi na primerih);

  • opredeljuje lastnosti spojin kot posledico teh vezi;

  • na osnovi odboja med veznimi in neveznimi elektronskimi pari ( s pomočjo modelov) zna sklepati na obliko ter polarnost enostavnih molekul;

  • pozna dipolni moment kot oceno za polarnost molekul;

  • opredeli kovinsko vez in njene značilnosti;

    		•  

    5.2. PLINASTO AGREGATNO STANJE

     

    		  

  • idealno stanje plina

  • realno stanje plina

  • plinske zmesi

  • opredeli idealno in realno stanje plinov;

  • pozna normalne okoliščine za pline;

  • razume in zna razložiti absolutno temperaturno skalo;

  • zna uporabljati plinske zakone pri izračunih v stehiometriji;

  • pozna razlike med idealnim in realnim plinskim stanjem jih prikaže v Van der Waalsovi enačbi;

  • pozna pojme kritična temperatura, kritični tlak, kritični volumen in njihovo soodvisnost pri utekočinjanju plinov;

  • zna predstaviti sestavo plinskih zmesi in računati povprečno molsko maso;

  • zna uporabljati Daltonov zakon v stehiometričnih izračunih za zmesi plinov in pri plinskih kemijskih reakcijah (sežig);

    		•  

    5.3. MOLEKULSKE VEZI , ZGRADBA TEKOČIN

     

    		  

  • vzroki za medsebojno učinkovanje molekul

  • vrste medmolekulskih vezi

  • vodikova vez

  • definira orientacijske, indukcijske in disperzijske sile med molekulami in jih znajo razvrstiti glede na jakost vezi;

  • razloži vpliv molekulskih vezi na fizikalne lastnosti snovi;

  • zna definirati vodikovo vez in razložijo njen vpliv na fizikalne lastnosti snovi pri vodi, vodikovem fluoridu in alkoholih);

  • zna razložiti anomalne lestnosti vode s pomočjo vodikove vezi;

    		•  

    5.4. ZGRADBA TRDNIH SNOVI

     

    		  

  • amorfne snovi in kristali

  • ionski kristal

  • molekulski kristal

  • kovalentni kristal

  • kovinski kristal

  • zna razložiti razliko med amorfno snovjo in kristalom;

  • pozna lastnosti in značilnosti posameznih kristalov;

  • razloži značilnosti ionske vezi in jo povežejo z lastnostmi ionskega kristala;

  • zna povezati zgradbo ionskega kristala s koordinacijskim številom in obratno na primerih (natrijev klorid, cezijev klorid);

  • zna povezati zgradbo molekulskega kristala s primeri ( sladkor, jod, ogljikov dioksid, voda);

  • zna povezati zgradbo kovalentnega kristala s primerom diamanta in kremena;

  • pozna zgradbo in značilnosti kovinskega kristala in jih povezuje z njegovimi lastnostmi;

  • zna opredeliti osnovne kristalografske pojme (osnovna celica, mreža);

    		•  

    6. KEMIJSKA NOMENKLATURA

     

    		  

  • soli

  • baze

  • kisline

  • oksidi

  • hidridi

  • oksidacijska števila

  • iz imena spojine zna zapisati kemijsko formulo ter obratno (kemijski formuli dati ime);

    		•  

    7. RAZTOPINE

     

    		  

  • raztopina

  • topljenec

  • topilo

  • lastnosti raztopin

  • vrelišče

  • tališče

  • gostota

  • parni tlak

  • raztapljanje

  • hidratacija

  • koncentracija raztopin

  • masni delež

  • masna koncentracija

  • množinska koncentracija

  • razlikuje in znajo opredeliti topilo, topljenec in raztopino;

  • zna našteti in razložiti lastnosti raztopin;

  • razloži spremembe lastnosti raztopin pri spremembi temperature;

  • pozna načine podajanja koncentracije raztopin;

  • pozna procese pri raztapljanju kristalov;

  • zna razložiti hidratacijo molekul pri raztapljanju kristala;

  • pozna raztopine z masnim deležem, masno in množinsko koncentracijo in jih zna matematično zapisati;

  • zna računati potrebne količine surovin za pripravo raztopin ter preračunavati koncentracije iz ene v drugo;

    		•  

    8. HITROST KEMIJSKE REAKCIJE

     

    		  

  • vplivi na hitrost kemijske reakcije

  • vpliv temperature in koncentracije na hitrost kemijske reakcije

  • kataliza

  • aktivacijska energija

  • pozna zunanje vplive na hitrost kemijske reakcije ( koncentracija, temperatura, katalizator, velikost delcev, …)

  • razloži vpliv temperature in koncentracije na hitrost kemijske reakcije

  • zna definirati katalizo in katalizatorje ter razložiti vpliv katalizatorja na hitrost kemijske reakcije

  • pozna pojem aktivacijska energija

    		•  

    8.1.KEMIJSKA KINETIKA

     

    		  

  • reakcijska hitrost

  • aktivacijska energija

  • kataliza

  • reakcijski mehanizem

  • definira hitrost kemijskih reakcij in zakon reakcijske hitrosti za reakcije prvega reda;

  • računsko in v diagramu prikaže zvezo med hitrostjo reakcije in koncentracijami reaktantov za reakcije ničelnega in prvega reda;

  • pozna zvezo med temperaturo in konstanto hitrosti ter aktivacijsko energijo;

  • pozna pojme: trki, aktivacijska energija, energija reaktantov in produktov in povezave med njimi za enostavne primere kemičnih reakcij;

  • pozna vlogo katalizatorjev in inhibitorjev pri kemijskih reakcijah, navede nekaj primerov;

  • definira molekularnost reakcij;

    		•  

    9. FAZNA RAVNOTEŽJA

     

    		  

  • osnovni pojmi

  • enokomponentni sistemi

  • dvokomponentni sistemi

  • neidealne raztopine

  • dvokomponentni sistemi tekočin

  • pozna osnovne pojme, zna uporabljati fazno pravilo v enostavnih faznih diagramih;

  • nariše in razloži fazni diagram za vodo, pozna in razume pojem ravnotežni parni tlak tekočine, ga poveže z vreliščem;

  • ločuje različne disperzne sisteme med seboj in pozna njihove značilnosti (koloidi, suspenzije, prave raztopine, topnost, ..);

  • pozna načine podajanja sestave dvokomponentnih sistemov;

  • zna preračunavati podatke za topnost v podatke za sestavo;

  • pozna veličinske enačbe za preračunavanje sestave raztopin in jih zna uporabljati v stehiometričnih računih;

  • opredeli koligativne lastnosti za močne in šibke elektrolite;

  • zna reševati računske probleme;

  • razloži topnost plinov v tekočinah;

  • predstavi Raoultov zakon za obe komponenti zmesi;

  • razloži diagrame parnih tlakov in vrelne diagrame v povezavi z destilacijo idealnih in neidealnih zmesi tekočin (rektifikacija);

  • razloži teoretično osnovo destilacije z vodno paro;

    •  

    10. Kemijsko ravnotežje

     

    		  

  • osnovni pojmi

  • homogeno ravnotežje

  • heterogeno ravnotežje

  • razloži pojem ravnotežne kemijske reakcije; pozna konstanto kemijskega ravnotežja in jo zna računati;

  • zna računati izkoristke ravn. kem.reakcij;

  • za ravnotežne reakcije med plini pozna različne oblike konstante in zna preračunavati eno obliko v drugo;

  • pozna LeChatelierov princip in ga zna razložiti na primerih;

  • pozna povezavo Le Chatelierovega principa z izkoristkom obojesmernih reakcij;

  • pozna konstanto heterogenih ravnotežij;

    		•  

    11. RAVNOTEŽJA V VODNIH RAZTOPINAH

     

    		  

    11.1 KISLINE, BAZE IN SOLI

     

    		  

  • Brfnstedova definicija kislin in baz v vodnih raztopinah

  • protolitske reakcije

  • soli

  • pH, indikatorji

  • ionske reakcije

  • zna opredeliti kisline in baze v vodnih raztopinah po Brfnstedovi definiciji, definira kisline in baze glede na oddajanje in sprejemanje protonov;

  • zna dokončati reakcijo med kislino in bazo ter jo urediti;

  • loči med močnimi ter šibkimi kislinami in bazami ter zna napovedati nastanek nevtralnih, kislih in bazičnih soli;

  • zna poimenovati nekatere najbolj značilne kisline in baze ter soli;

  • zna definirati pH vodnih raztopin močnih kislin in baz;

  • zna zapisati protolitske reakcije nekaterih soli (natrijev klorid, acetat, karbonat, ...);

  • pozna uporabo indikatorjev;

  • pozna ionske reakcije;

    		•  

    11.2. RAVNOTEŽJA V RAZTOPINAH ELEKTROLITOV

     

    		  

  • ravnotežja v raztopinah elektrolitov

  • pozna in razume osnovne pojme;

  • efinira ionski produkt vode, pH in pOH;

  • računa pH in pOH kislin in baz ter soli (protolitske reakcije soli v vodnih raztopinah);

  • pozna pufre in njihovo vlogo ter pufersko kapaciteto;

  • pozna in razume titracijske krivulje pri nevtralizacijskih titracijah monoprotičnih kislin ali baz;

  • razume delovanje in zna izbrati kislinskobazne indikatorje za nevtralizacijske titracije;

  • pozna pomen topnostnega produkta v analizni kemiji;

  • računa konstanto topnosti in topnost soli za vodne raztopine;

    		•  

    12. REDOKS REAKCIJE

     

    		  

  • oksidacija

  • redukcija

  • oksidacijsko število

  • oksidant

  •  reducent

  • redoks vrsta

  • zna opredeliti pojme: oksidacija , redukcija, oksidant, reducent glede na sprejemanje in oddajanje elektronov;

  • zna definirati oksidacijsko število in ga določiti;

  • pozna pojem redoks par;

  • zna urejati redoks reakcije;

  • pozna redoks vrsto in jo zna uporabljati za določanje smeri reakcije;

    		•  

    12.1. ELEKTROKEMIJA

         		  

     

    		 

  • električna prevodnost raztopin

  • elektroliza

  • galvanski členi

  • pozna način prenosa električnega toka v raztopinah močnih in šibkih elektrolitov, opredeli prevodnost raztopin, specifično prevodnost, molsko prevodnost;

  • predstavi elektrolitsko celico;

  • opiše reakcije na elektrodah za izbran primer (npr. za vodo);

  • ločuje elektrolizo talin in vodnih raztopin nekaterih elektrolitov in razloži razlike ter jih argumentira;

  • razume pojem izločilne napetosti;

  • zna uporabiti Faradayeve zakone pri teoretičnih izračunih konkretnih elektroliznih postopkov;

  • na primeru Daniellovega galvanskega člena zna predstaviti in razložiti osnovne pojme v zvezi z galvanskimi členi;

  • pozna izvor, zna razložiti in uporabiti (pri izračunih), tabelo standardnih elektrodnih potencialov za galvanske polčlene;

  • ločuje med standardno in realno napetostjo člena;

  • računa napetosti galvanskih členov;

  • pozna različne vrste galvanskih členov in njihovo uporabnost;

    •  

    13. Koordinacijske spojine

         		  

     

    		 

  • zgradba, lastnosti

  • nomenklatura

  • razloži zgradbo koordinacijskih spojin;

  • pozna nomenklaturo spojin;

  • razloži kemijske vezi in kemijske lastnosti koordinacijskih spojin;

    •  

    14. Zrak, kisik, voda in vodik

     

    		  

     

  • sestava zraka

  • enesnaževanje zraka

  • kisik

  • ozon

  • žlahtni plini

  • voda

  • vodik

  • pozna sestavo zraka, razložijo način pridobivanja kisika, dušika in žlahtnih plinov iz zraka;

  • pozna glavne onesnaževalce zraka;

  • pozna fizikalne in kemijske lastnosti kisika, vodika in žlahtnih plinov;

  • pozna glavne načine pridobivanja kisika in vodika v industriji in laboratoriju;

  • razloži zgradbo vode in vodikovo vez ter na osnovi tega predvidijo fizikalno-kemijske lastnosti vode;

  • razloži pojem trdote vode, principe mehčanja vode in priprave tehnološke in pitne vode;

    •  

    15. Nekovine

  • na osnovi elektronegativnosti, ionizacijske energije, predvidi fizikalno-kemijske lastnosti nekovin;

  • na osnovi lege nekovine v periodnem sistemu elementov predvidi oksidacijska števila nekovin v spojinah;

  • pozna okside in hidride nekovin in njihove reakcije z vodo;

    •  

    16. VII. skupina - halogeni elementi

     

    		  

  • zgradba in lastnosti halogenih elementov

  • klor

  • vodikov klorid

  • klorovi oksidi in kisline

  • pozna fizikalne lastnosti (barva, agregatno stanje, ...) halogenov ter njihove osnovne vire v naravi. Razloži zgradbo halogenih elementov in na onovi tega sklepajo o njihovih kemijskih lastnostih;

  • pozna nahajališča, načine pridobivanja, fizikalno-kemijske lastnosti in reakcije klora in vodikovega klorida;

  • zna napisati formule in imena klorovih oksidov in klorovih oksokislin;

  • pozna osnovne fizikalno-kemijske lastnosti fluora, broma in joda;

    •  

    17. VI. skupina - halkogeni elementi

     

    		  

  • lastnosti halkogenih elementov

  • žveplo

  • žveplova(VI) kislina

  • pozna fizikalno-kemijske lastnosti elementov VI. Skupine;

  • pozna nahajališča, načine pridobivanja, fizikalno-kemijske lastnosti, reakcije žvepla in žveplove (VI) kisline;  

     

    		•  

    18. Elementi V. skupine

     

    		  

  • lastnosti elementov

  • dušik

  • amonijak

  • dušikova(V) kislina

  • fosfor

  • fosforjeva(V) kislina

  • umetna gnojila

  • razloži zgradbo elementov in pozna njihove fizikalno-kemijske lastnosti;

  • pozna vsa oksidacijska števila dušika in ustrezne spojine;

  • razloži način pridobivanja, fizikalno-kemijske lastnosti in reakcije amonijaka, dušikove (V) kisline, fosforja in fosforjeve (V) kisline;  

    •  

     

    19. Elementi IV. Skupine

     

    		  

  • lastnosti elementov

  • ogljik

  • ogljikovi oksidi

  • ogljikova kislina

  • silicij

  • silicijev dioksid

  • silikati

  • steklo

  • razloži zgradbo elementov in sklepajo o njihovih kemijskih lastnostih;

  • razloži zgradbo diamanta, grafita in njune lastnosti;

  • pozna način nastanka, fizikalno-kemijske lastnosti in uporabo ogljikovega monoksida, ogljikovega dioksida, ogljikove kisline, silicija, silicijevega dioksida, silikatov in stekla;  

    •  

    20. Kovine

     

    		  

  • zgradba kovin

  • lastnosti kovin

  • pridobivanje kovin

  • definira kovinsko vez in jo povežejo z lastnostmi kovin;

  • razloži zgradbo kovin;

  • pozna delitev kovin glede na način pridobivanja;

  • razloži principe ločevanja rude od jalovine, načine pridobivanja in rafinacije kovin;  

    •  

    21. Alkalijske kovine

     

    		  

  • lastnosti

  • natrij, NaOH

  • pozna fizikalno-kemijske lastnosti alkalijijskih kovin, natrija in NaOH;

    •  

     

    22. Zemljo-alkalijske kovine

     

    		  

  • lastnosti

  • spojine Ca

  • kraški pojavi

  • pozna fizikalno-kemijske lastnosti zemljo-alkalijijskih kovin, MgO, CaO, CaCO3 , CaSO4;

  • razloži topnost CaCO3 v vodi in nastanek kraških pojavov;  

    •  

    23. Prehodni elementi

     

    		  

  • fizikalno-kemijske lastnosti prehodnih elementov

  • železo

  • baker

  • lastnosti pomembnejših spojin

  • razloži zgradbo in fizikalno-kemijske lastnosti prehodnih elementov (oksidacijska ševila, obarvanost, magnetizem, tvorba kompleksov, kislost, itd.);

  • pozna nahajališča, način pridobivanja, rafinacijo, fizikalno - kemijske lastnosti in uporabo Fe in Cu;

  • pozna osnovne lastnosti pomembnejših spojin Cr, Fe, Mn, Cu, Ag;  
    		•

     


    ORGANSKA KEMIJA

    Vsebine

     

     

    		Znanja (cilji) Učna in delovna sredstva

    24. Ogljikove spojine

    Kandidat

    		  

  • sestava in osnovne lastnosti organskih spojin

  • pozna lastnosti organskih spojin in vpliv zgradbe na lastnosti; osnovne kvalitativne teste za dokaz C, H, N, X in funkcionalnih skupin v organskih spojinah; zgradbo atoma ogljika in povezavo s tvorbo vezi;

    		•  

  • zapisi organskih spoji i izomerija

  • zna prikazati različne vrste formul organskih spojin; razlikuje vrste izomerij in zna določiti izomere organskih spojin;

    		•  

  • poimenovanje organskih spojin

  • pozna in razume osnovna IUPAC-ova pravila za poimenovanje organskih spojin;

    		•  

  • osnove organskih reakcij

  • pozna in razloži pojme: reakcijska shema, substrat, reagent, intermediat, produkt, reakcijski pogoji, reakcijski mehanizem;

  • razlikuje vrste organskih reakcij in jih zna zapisati;

    		•  

    25. Ogljikovodiki

     

     

  • alkani, alkeni, alkini, aliciklični ogljikovodiki, areni

  • pozna razdelitveno shemo ogljikovodikov;

  • razlikuje alkane, alkene, alkine, aliciklične ogljikovodike in arene glede na zgradbo, pridobivanje, lastnosti, uporabo;

  • razloži reaktivnost ogljikovodikov pri reakcijah;

    		•  

  • organske reakcije ogljikovodikov in njihovih derivatov

  • zna zapisati in primerja med reakcijami substitucije, adicije in eliminacije;

  • razloži uporabo ogljikovodikov kot goriv in kot osnovne surovine v kemijski industriji;

    		•  

  • organske halogenske spojine

  • razlikuje med alifatskimi in aromatskimi halogenidi glede na reaktivnost in lastnosti;

  • razloži reakcije organskih halogenskih spojin in pozna vpliv fluorokloroogljikovodikov na razgradnjo zemeljske ozonske plasti;

    		•  

    26. Organske kisikove spojine

     

     

  • alkoholi, fenoli, etri

  • pozna razliko med alkoholi, fenoli in etri glede na zgradbo, pridobivanje in lastnosti in vodikove vezi;

  • razloži reaktivnost hidroksi skupine na primeru alkohol / fenol; razloži etrenje;

    		•  

  • karbonilne skupine

  • pozna nastanek in razliko v nastajanju aldehidov in ketonov;

  • pojasni in primerja naravo karbonilne skupine z uporabo enostavnih testov;

    		•  

  • karboksilne kisline in derivati

  • pozna nastanek karboksilnih kislin;

  • razloži in primerja njihovo jakost;

  • zna zapisati reakcijske sheme za nastanek derivatov karboksilnih kislin;

    		•  

    27. Sintezni polimeri

     

     

  • osnovne značilnosti polimerov

  • pozna pojme monomer, polimer, polimerizacija;

    		•  

  • adicijski in kondenzacijski polimeri

  • razlikuje med zgradbo monomerov pri poliadicijski in polikondenzacijski polimerizaciji;

    		•  

  • industrijski postopki pridobivanja polimerov

  • pozna najbolj tipične industrijske postopke za pridobivanje poliadicijskih in polikondenzacijskih polimerov;

    		•  

  • plastični materiali kot odpadne snovi

  • ponazori veliko obremenitev okolja s plastičnimi materiali kot odpadki; predvidi novosti - biorazgradljivi polimeri;

    		•  

    28. Ogljikovi hidrati

  • definira ogljikove hidrate; razlikuje med običajnimi imeni in imeni po IUPAC nomenklaturi;

    		•  

  • splošne značilnosti ogljikovih hidratov, kemijske in fizikalne lastnosti, izomerija

  • razlikuje med ketozo in aldozo in njuno reaktivnostjo ter lastnostmi;

  • zna določiti relativno in absolutno konfiguracijo;

    		•  

  • Fisherjeve in Howartove formule monosaharidov

  • pozna grafični prikaz molekul monosaharidov;

    		•  

  • disaharidi

  • definira in razlikuje med naslednjimi disaharidi: maltozo, laktozo , saharozo, celobiozo,

  • glede na njihovo zgradbo, reaktivnost in izvor;

    		•  

  • inverzija sladkorjev

  • razloži

    		•  

  • umetna sladila

  • razlikuje med ogljikovimi hidrati in umetnimi sladili;

    		•  

  • polisaharidi

  • pozna najbolj razširjena polisaharida;

    		•  

  • škrob, celuloza - naravna polimera

  • pozna njuno zgradbo in vlogo v živi naravi;

  • razloži uporabo celuloze kot surovine za celulozna vlakna, papir, raztrelivo;

  • pozna produkte delne in polpolne hidrolize škroba;

    		•  

  • zdrava prehrana z ogljikovimi hidrati

  • razume pomembnost in pravilnost prehrane z ogljikovimi hidrati kot investicijo v zdravje;

    		•  

    29. Amini

  • definira amine, pozna nomenklaturo;

    		•  

  • bazičnost aminov, lastnosti in reakcije aminov.

  • Diazotiranje, azo barvila

  • pozna in razlikuje bazičnost aminov in vplive nanjo; pozna značilne fizikalne lastnosti aminov in njihove kemijske reakcije;

  • zna napisati in razložiti reakcijo diazotiranja, pozna in opiše sintezo azo barvil;

    		•  

    30. Amino kisline, peptidi, proteini

     

     

  • zgradba, skupine, lastnosti aminokislin

  • pozna osnovno strukturo molekul amino kislin ter njihovo delitev na nevtralne, kisle, bazične in amfoterne, alifatske, aromatske in hetericiklične;

  • zna zapisati dipolarno strukturo molekul amino kislin, opredeliti lastnosti, povezane s to strukturo;

  • zna napisati D in L amono kisline;

    		•  

  • peptidi in proteini, peptidna vez, delitev proteinov, proteidi, hemoglobin, polipeptidni hormoni

  • zna opredeliti proteine in peptide;

  • pojasni reakcijo nastajanja peptidne vezi;

  • opredeli pomembno vlogo beljakovin;

  • razlikuje med enostavnimi beljakovinami in proteidi;

  • pozna strukturo hemoglobina in opredeli njegovo vlogo;

  • pozna hormon inzulin;

    		•  

  • lastnosti proteinov, encimi

  • pozna lastnosti: amfoiternost in denaturacijo proteinov; definira encime in opredeli njihovo vlogo;

  •  

    		•  

  • beljakovine - naravni polimeri

  • pozna beljakovine kot naravne polimere (volna, svila, usnje);

    		•  

    31. Lipidi

     

     

  • vrste lipidov, maščobe, voski

  • pozna estersko strukturo molekul lipidov;

  • zna zapisati splošno formulo maščobe - triglicerola;

  • zna zapisati in pojasniti enačbo nastanka mila pri hidrolizi maščob in voskov;

    		•  

  • kemijske lastnosti triglicerolov

  • pozna kemijske lastnosti maščob in njihove najpogostejše kemijske reakcije;

  • opiše žarkost in sposobnost emulgiranja maščob;

    		•  

  • fosfolipidi, steroidi, holesterol

  • razlikuje fosfolipide in steroide;

  • pozna nahajanje holesterola in razloži njegovo vlogo v organizmu. opredeli hormone;

    		•  

  • pralna sredstva, detergenti

  • definira detergente;

  • pozna in razlikuje njihovo zgradbo in pomembno vlogo v procesu pranja;

  • pozna najbolj razširjena pralna sredstva;

    		•  

  • maščobe v prehrani

  • opredeli vlogo maščob v prehrani;

    		•  

    32. Organske zdravilne učinkovine

     

     

  • zdravila proti infekcijskim boleznim, analgetiki, zdravila za srce in ožilje

  • definira zdravilne učinkovine;

  • opiše in pojasni osnovne lastnosti pomembnih skupin zdravil;

  • pozna sredstva proti bolečinam (aspirin - vloga in sinteza);

  • pozna nekatera zdravila za obolelosti srca in ožilja in njihovo delovanje;

    		•  

  • zdravila, ki učinkujejo na centralni živčni sistem in zdravila proti raku

  • pozna osnovne tipe pomirjeval;

  • spozna zdravilne učinkovine pri kemoterapijo raka in razume rezistenco na zdravila;

    		•  

  • vpeljava novega zdravila v prakso

  • razloži postopek;

    •  

    33. V rastlinah skrita  kemija

     

     

  • alkaloidi

  • definira alkaloide;

  • pozna najpomembnejše predstavnike in njihove vire;

  • pozna halocinogene učinkovine in njihovo nevarnost za zasvojenost;

    		•  

  • eterična olja

  • definira eterična olja;

  • opiše njihov nastanek in pozna postopke pridobivanja. pozna uporabo eteričnih olj v medicini, kozmetiki, prehrambeni industriji;

    		•  

  • terpeni, mentol, limonen

  • pozna strukturo terpenov in nekatere tipične predstavnike;

    		•  

  • vitamini

  • definira vitamine, pozna njihovo vlogo; razlikuje glede na topost v vodi topne in v maščobah topne vitamine;

    		•  

    34. strupi

  • razume delitev strupov in njihov namen in uporabo;

    		•  

  • pesticidi, insekticidi, herbicidi, fungicidi, rodentocidi

  • opiše vlogo pesticidov, herbicidov, insekticidov, fungicidov pri zaščiti rastlin ter njihov škodljiv vpliv na okolje in kvaliteto hrane;

    		•  

  • kemično in biološko orožje

  • pozna nekaj osnovnih predstavnikov bojnih strupov in njihovo delovanje;

  • opiše in ugotovi zlorabo kemičnega in biološkega orožja;

    		•  

    4. OCENJEVANJE ZNANJA

    Zgradba izpitne enote:

  • pisni izpit,

  • ustni izpit.

    4.1. PISNI IZPIT

    Priporočilo

    Vsebinsko pisni izpit obsega naloge iz temeljnih vsebin strokovno teoretičnega predmeta. Izpitne naloge so objektivnega tipa, struktuirane, računske, grafične ali problemske ipd. Področje, raven in obseg znanja, ki se preverja, naj ne bo le faktografsko, temveč naj upošteva tudi zahtevnejše taksonomske stopnje (znanje, razumevanje, uporaba, analiza, sinteza, vrednotenje).

    Shema zgradbe in vrednotenja pisnega izpita

    Izpitna pola oz. sklop

    Štev. nalog

    Tipi nalog

    Vrednotenje posameznih nalog

    (točk)

    Dovoljeni pripomočki

    Čas reševanja

    (minut)

    Delež v oceni

    (%)

    1.

    		  

    kratke naloge iz osnovnega znanja definicij in zakonov, formul ter pretvarjanja enot;

    		  

    periodni sistem

    do 20

    20

    2.

    		  

    strukturirane naloge iz razumevanja in uporabe zakonov in definicij področja anorganske in organske kemije;

    		  

    periodni sistem, geometrijsko orodje,

    kalkulator, priročnik

    do 40

    40
       

    strukturirane naloge iz samostojnega reševanja problemov, uporabe, analiziranja in vrednotenja ter povezovanja različnih področij;

    		  

    periodni sistem, geometrijsko orodje,

    kalkulator, priročnik

    do 60

    40

     

     

    SKUPAJ

     

     

    120

    100

    Trajanje pisnega izpita

    Pisni izpit traja največ 120 minut.

    4.2.   USTNI IZPIT

    Vprašanja na izpitnem listku

    Vprašanja so kompleksna, jasna, nedvoumna ter ustrezno razčlenjena. Pri sestavljanju izpitnih listkov upoštevamo preglednico vsebin in taksonomskih stopenj ter tako zagotovimo ustrezno pokritost vsebin ter zahtevnost ustnega izpita.

    Vprašanja morajo zajeti znanja definicij in zakonov, poznavanja strokovne terminologije (20%*); iz razumevanja in uporabe (40%*) ter iz analize, sinteze in vrednotenja (40%*).

    4.3.   OBLIKOVANJE SKUPNE OCENE

    Skupno oceno izpitne enote določi izpitna komisija v skladu s Pravilnikom o poklicni maturi.

    5. DOVOLJENI PRIPOMOČKI

    Dovoljeni pripomočki pri pisnem in ustnem izpitu so določeni v poglavju 4.1.

    6. LITERATURA IN DRUGI VIRI

    Za kandidate je priporočena literatura in drugi viri objavljena v vsakoletnem Katalogu učbenikov za poklicne in strokovne šole za posamezno šolsko leto, ki ga izdaja Center RS za poklicno izobraževanje oziroma Zavod RS za šolstvo.