SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: KEMIJSKI TEHNIK

IZPITNI KATALOG

Sprejeto na 29.seji SS za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 9. 7 1999

1. IZBIRNO PODROČJE

PAPIRNIŠKE TEHNOLOGIJE 

2. NAZIV IZPITNE ENOTE

TEHNOLOGIJA VLAKNIN IN PAPIRJA

3. IZPITNI CILJI

Na izpitu ocenjujemo:

  •  

    4. ZNANJA, KI SE OCENJUJEJO

  • Vsebine

    Znanja (cilji)

    Učna in delovna sredstva

    PAPIR

    Kandidat

    		  

  • definicija

  • sestava

  • lastnosti

  • izdelava

  • definira papir in opiše njegovo sestavo;

  • razlikuje med različnimi vrstami izdelkov in polizdelkov iz papirja, kartona in lepenke;

  • razvrsti končne izdelke v posamezne skupine;

  • našteje, opiše in loči najpomembnejše lastnosti papirja po skupinah;

  • uporabi enačbe za izračun lastnosti iz znanih podatkov;

  • razloži preprosto shemo izdelave papirja;

    		•  

    lipidi

     

     

  • zgradba in kemijske lastnosti

  • estrske vezi

  • reaktivnost maščob

  • površinsko aktivne snovi

  • opiše značilnosti, zgradbo in kemijske lastnosti lipidov;

  • razloži nastanek esterske vezi;

  • razloži reaktivnost maščob in olj;

  • definira lastnosti in pomen površinsko aktivnih snovi;

    		•  

    ogljikovi hidrati

     

     

  • zgradba in delitev

  • glikozidna vez

  • polisaharidi

  • razlikuje ogljikove hidrate po izvoru, funkcionalni skupini in številu monosharidnih enot;

  • razloži nastanek glikozidne vezi na primeru celobioze;

  • opiše dva naravna polisaharida (škrob in celulozo), ju primerja v zgradbi, lastnostih in uporabnosti za papirno industrijo;

    		•  

    les in enoletne rastline

     

     

  • morfološka in kemijska sestava

  • lesno vlakno

  • steblo slame

  • natančno opiše in nariše morfološko sestavo lesa;

  • definira kemijsko sestavo lesa in slame;

  • razlikuje pomen posameznih sestavin;

    		•  

    lesni prostor

     

     

  • naprave

  • tehnološki postopek

  • opiše naprave in postopke za pripravo in transport lesa za pridobivanje vlaknin;

  • nariše blok shemo lesnega prostora;

    		•  

    lesovinske vlaknine

     

     

  • pridobivanje

  • priprava

  • uporaba

  • razlikuje med različnimi vrstami lesovinskih vlaknin;

  • opiše princip in dejavnike, ki vplivajo na pridobivanje bruševin;

  • pozna naprave za pridobivanje bruševin

  • primerja kakovost različnih vrst bruševin

  • opiše princip pridobivanja meljavin

  • primerja kakovost meljavin glede na različne pogoje mletja oz. glede na izbrane naprave

  • definira pojem prebiranja lesovinskih vlaken;

  • nariše in razloži enostavno shemo prebiranja lesovinskih vlaknin;

  • opiše namen in potek beljenja lesovinskih vlaknin z različnimi belilnimi sredstvi;

  • razloži potrebnost zgoščevanja, izžemanja in sušenja lesovinskih vlaknin;

  • navede uporabnost omenjenih vrst lesovinskih vlaknin za izdelavo različnih vrst papirja;

  • samostojno riše oz. razloži blok sheme posameznih postopkov in naprav;

    		•  

    CELULOZNE VLAKNINE

     

     

  • pridobivanje

  • priprava

  • uporaba

  • razlikuje med različnimi vrstami celuloznih vlaknin;

  • razloži potek in pridobivanje cel. vlaknin po hidrogensulfatnem (iv) postopku (z magnezijevo bazo);

  • opiše pripravo so2 plina;

  • nariše in opiše diskontinuirni kuhalnik z opremo;

  • razloži potek polnjenja kuhalnika, sistem kuhanja in preznjenje kuhalnika v izpihovalno posodo;

  • pozna potek regeneracije kemikalij (uparevanje odpadne lužnice, sežig goste odpadne lužnice, priprava kuhalne kisline);

  • razloži potek in pridobivanje sulfatne celulozne vlaknine;

  • pozna delovanje kontinuirnega kuhalnika z njegovimi prednostmi;

  • pozna potek regeneracije kemikalij pri omenjenem postopku;

  • navede uporabnost omenjenih vrst celuloznih vlaknin za izdelavo različnih vrst papirja;

  • samostojno riše oz. razloži blok sheme posameznih postopkov in naprav;

    		•  

    PREDELAVA CELULOZNIH VLAKNIN

     

     

  • pranje

  • beljenje

  • obdelava

  • opiše potek pranja celuloznih vlaknin;

  • razloži sisteme pranja ter za to potrebne naprave;

  • opiše namen in potek beljenja celuloznih vlaknin z različnimi belilnimi sredstvi;

  • pozna klasični, ECF in TCF sistem beljenja;

  • razloži potrebnost zgoščevanja, izžemanja in sušenja celuloznih vlaknin;

  • samostojno riše oz. razloži blok sheme posameznih postopkov in naprav;

    		•  

    druge vrste vlaknin

     

     

  • pridobivanje

  • uporaba

  • razloži pridobivanje celulozne vlaknine (NSSC);

  • razloži pridobivanje kemične celuloze ter njeno uporabnost;

  • samostojno riše oz. razloži blok sheme posameznih postopkov;

    		•  

    POLNILA V PAPIRJU

     

     

  • vrste in lastnosti polnil

  • lastnosti papirja

  • priprava polnil

  • definira pojem retencije;

  • loči posamezne vrste polnil in opiše njihove lastnosti;

  • razloži vpliv dodatka polnila na različne lastnosti papirja;

  • opiše pripravo polnil pred vnosom v papirno snov;

    		•  

    POLIMERI

  • definira pojme monomer, kopolimer, polimer;

  • opiše sintezo adicijskih in kondenzacijskih polimerov;

  • našteje različne vrste polimerov, ki jih uporablja papirna industrija;

  • predvidi obremenenjenost okolja s tovrstnimi odpadki;

    		•  

    KLEJIVA

  • razloži namen klejenja;

  • razlikuje sisteme klejenja;

  • se odloči o uporabi vrste klejiva glede na okoliščine (vlaknine, pH, polnila, namen uporabe papirja)

    		•  

    POMOŽNA SREDSTVA PRI IZDELAVI PAPIRJA

     

     

  • barve

  • optična belila

  • mokromočna sredstva

  • protipenilci

  • retencijska sredstva

  • sredstva proti mikroorganizmom

  • razlikuje med barvanjem in povečanjem beline papirja;

  • pozna različne vrste barvil, njihovo pripravo in načine barvanja;

  • našteje in razloži namen uporabe mokromočnih sredstev;

  • razloži načine in sredstva za preprečevanje penjenja;

  • pozna uporabnost retencijskih sredstev;

  • pozna uporabnost sredstev proti mikroorganizmom;

    		•  

    PRIMARNE IN SEKUNDARNE VLAKNINE TER PAPIRJEVINA

     

     

  • naprave

  • tehnološki postopek

  • uporaba

  • razloži namen uporabe primarnih in sekundarnih vlaknin;

  • pozna delovanje in učinkovitost naprav (razpuščevalniki, surovinske kadi, cevni čistilniki goste snovi, razvlaknjevalniki, mlini) pri pripravi primarnih in sekundarnih (deinking naprava) vlaknin;

  • razloži naprave in potek priprave papirjevine;

  • nariše oz. razloži tehnološke sheme postopkov;

    		•  

    papirni stroj

     

     

  • oblikovanje papirnega traku

  • izžemanje papirnega traku

  • kroženje vod na papirnem stroju

  • sušenje papirnega traku

  • navijanje papirnega traku

  • primerja in razloži delovanje različnih natokov;

  • opiše oblikovanje papirnega traku na različnih strojih;

  • našteje osnovne elemente sitove skupine;

  • pozna naprave z dvojnimi siti;

  • razloži izžemanje papirnega traku;

  • definira različne vrste mokrih stiskalnic (enojne, kompaktne, kombinirane);

  • pozna potek kroženja vod na papirnem stroju, njih uporabo;

  • pozna naprave za čiščenje vod;

  • pozna vpliv sušenja na končne lastnosti papirja;

  • opiše sušilno skupino;

  • razloži kontaktno in konveksno sušenje;

  • opiše delovanje parno kondenzatnih sistemov in rekuperacijo toplote;

  • definira hlajenje papirja;

  • opiše funkcijo navijalnika;

    		•  

    OPLEMENITENJE PAPIRJA

     

     

  • premazovanje

  • glajenje

  • definira pojma premazovanje in glajenje papirja;

  • opiše sestavo in pripravo premazne mešanice;

  • pozna različne vrste premazovalnih sistemov;

  • opiše delovanje različnih vrst gladilnikov;

    		•  

    DODELAVA PAPIRJA IN SKLADIŠČENJE

     

     

  • previjanje

  • razrez

  • embaliranje

  • skladiščenje

  • opiše potek previjanja papirjev;

  • loči med vzdolžnim in prečnim razrezom papirja;

  • pozna postopke embaliranja;

  • opiše osnovne principe skladiščenja

  • opiše zahtevane pogoje shranjevanja papirja;

    		•  

    odpadne vode

     

     

  • mehansko čiščenje

  • kemijsko čiščenje

  • biološko čiščenje

  • opiše in glede na vrsto odpadnih vod v tovarni loči mehansko, kemijsko in biološko čiščenje;

    		•  

    TISKANJE PAPIRJA

  • definira tiskovni proces;

  • opiše različne tehnike tiska;

  • ugotavlja povezavo med lastnostmi papirja in vrsto tehnike tiska;

    		•  

    ORGANIZACIJA PROIZVODNJE

  • razloži besedo organizacija;

  • pozna pomen, opredelitev in vsebino dela poslovnih funkcij, tudi svojega mesta v njih;

    		•  

    Pri pripravi izpitnih nalog ter vprašanj upoštevajte »Navodila za pripravo in izvedbo 2. Izpitne enote«. Pripravil CPI.

    5. OCENJEVANJE ZNANJA

    Zgradba izpitne enote:

     

  • pisni izpit,

  • ustni izpit.

    5.1. PISNI IZPIT

    Priporočilo

    Vsebinsko pisni izpit obsega naloge iz temeljnih vsebin strokovno teoretičnega predmeta. Izpitne naloge so objektivnega tipa, struktuirane, računske, grafične ali problemske ipd. Področje, raven in obseg znanja, ki se preverja, naj ne bo le faktografsko, temveč naj upošteva tudi zahtevnejše taksonomske stopnje (znanje, razumevanje, uporaba, analiza, sinteza, vrednotenje).

    Shema zgradbe in vrednotenja pisnega izpita (primeroma, dopolniti oz.odločiti)

    Izpitna pola oz. sklop

    Štev. nalog

    Tipi nalog

    Vrednotenje posameznih nalog

    (točk)

    Dovoljeni pripomočki

    Čas reševanja

    (minut)

    Delež v oceni

    (%)

    1.

    6

    kratke naloge iz osnovnega znanja definicij in zakonov ter pretvarjanja enot;

    5

    geometrijsko orodje

    do 30

    20

    2.

    2

    strukturirane naloge iz uporabe zakonov in definicij posameznega področja ________;

    20

    geometrijsko orodje,

    kalkulator, priročnik

    do 90

    60
     

    1

    strukturirane naloge iz uporabe, analiziranja in vrednotenja ter povezovanja različnih področij __________;

    30

    		    

    20

     

     

    SKUPAJ

    100

     

     

    100

    Trajanje pisnega izpita

    Pisni izpit traja najmanj 90 in največ 120 minut.

    5.2.   USTNI IZPIT

    Vprašanja na izpitnem listku

    Vprašanja so kompleksna, jasna, nedvoumna ter ustrezno razčlenjena. Pri sestavljanju izpitnih listkov upoštevati preglednico vsebin in taksonomskih stopenj ter tako zagotoviti ustrezno pokritost vsebin ter zahtevnost ustnega izpita.

    Vprašanja morajo zajeti znanja iz razumevanja in uporabe (55%) ter iz analize, sinteze in vrednotenja (45%).

    * Delež posameznega vprašanja v oceni ustnega izpita.

    5.3.   OBLIKOVANJE SKUPNE OCENE

    Skupno oceno izpitne enote določi izpitna komisija v skladu s Pravilnikom o poklicni maturi.

    6. DOVOLJENI PRIPOMOČKI

    Dovoljeni pripomočki pri ustnem in pisnem izpitu so določeni v poglavju 3. in 4.1.

    7. LITERATURA IN DRUGI VIRI

    Za kandidate je priporočena literatura in drugi viri objavljena v vsakoletnem Katalogu učbenikov za poklicne in strokovne šole za posamezno šolsko leto, ki ga izdaja Center RS za poklicno izobraževanje oziroma Zavod RS za šolstvo.