|
INFORMATIVNI CILJI
|
FORMATIVNI CILJI
|
SOCIALIZACIJSKI CILJI
|
POSEBNOSTI V IZVEDBI
|
|
ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI V
LABORATORIJU
|
Dijak
|
Dijak
|
|
|
razume pomen kontrole kakovosti
pozna računske in statistične metode (številčni in
grafični prikaz) rezultatov
|
seznani se s pomenom vključevanja standardov v
analitiko;
spozna izvore napak, vrednotenje napak in načine
njihovega prikazovanja;
se usposobi za oceno uporabnosti dobljenih rezultatov
na osnovi poznavanja negotovosti merilnih metod;
|
Nauči se dogovorjenega postopanja s kemikalijami
in opremo v laboratoriju.
Nauči se planirati svoje delo.
|
Vaja:
oceni pravilnost postopanja s kemikalijami in njihovo
označevanje.
|
|
AKREDITACIJA KEMIJSKEGA
LABORATORIJA EN 45001
|
|
|
|
|
razume pojem akreditacije
|
spozna pomen poslovnika kakovosti in njegovo uporabo;
seznani se s pravilno uporabo refernčnih standardov
in kontrolnih vzorcev;
|
Spozna pomembnost vsakega laboratorijskega
opravila na končno vrednost analize.
|
Vaja:
oceni dosežen nivo kvalitete dela v laboratoriju.
|
|
DOBRA LABORATORIJSKA PRAKSA
GLP
|
|
|
|
|
pozna osnovne zahteve GLP
razume pomen načrtovanja in izvrševanja načrtovanega
analiznega dela za pravilnost (verodostojnost) rezultatov
zna pripraviti in predstaviti svoje delo v laboratoriju
glede na zahteve GLP
|
seznani se z zgodovino uvedbe dobre laboratorijske
prakse;
spozna organizacija GLP in vlogo odgovornosti vodje
študije in osebja;
napravi lasten program zagotavljanja kakovosti;
spozna standardne operativne postopke – SOP-e;
se zaveda vloge arhiva;
|
Je sposoben prevzeti vlogo ocenjevalca doslednosti
izvajanja dogovorjenih opravil v laboratoriju (osnovna zahteva GLP).
|
Skupinska vaja:
skupina oceni preglednost in pravilnost nekega
naključno izbranega laboratorijskega dnevnik in pripravi pisno poročilo o
pregledu.
|
|
VALIDACIJA ANALIZNIH METOD
|
|
|
|
|
pozna prednosti validiranih metod pri zagotavljanju
verodostojnosti svojega dela
pozna osnovne in željene zahteve kvantitativnih
določitev
|
zna oceniti pomen hitrosti, cene, robustnosti,
enostavnosti izvedbe;
zna določiti parametre: ponovljivost, bias, točnost,
selektivnost, preciznost, zanesljivost, linearnost, delovno območje,
občutljivost, meja detekcije, meja kvantizacije in stabilnosti pri eni od
kvantitativnih določitev (izbira vaje je prepuščena učitelju;
|
Zna kvalitetno načrtovati svoje delo.
Je sposoben dosledno dokumentirati opravljeno
delo.
|
Vaje:
priprava načrta validacije,
določitev parametrov: ponovljivost, (izbira vaje je
prepuščena učitelju).
|
|
VALIDACIJE SEPARACIJSKIH
METOD
|
|
|
|
|
razume izvore napak pri kromatografski ločbi
|
nauči se pravilno izvajati kromatografske ločbe;
testira ustreznost sistema (TLC, HPLC, itd),
določi Rf vrednosti in na njihovi podlagi ustreznost
uporabljenega kromatografskega sistema,
|
Razvija smisel za doslednost pri delu.
Spoštuje upoštevanje navodil.
|
Vaja:
oceni ponovljivost velikosti madežev.
|
|
VALIDACIJA OPREME
|
|
|
|
|
zna enostavno testirati in preveriti elemente dela in
opreme
pozna kalibracijo (umerjanje) instrumentov
razume pojem validacije
|
spozna pomen vzdrževanja opreme;
nauči se enostavnih metod testiranja elementov;
določi odstopanje in ponovljivost pipetiranja,
(dobljene rezultate primerja več skupin);
|
Je sposoben oceniti delovanje laboratorijske
opreme.
|
Vaja:
s standardnimi utežmi kontrolira tehtnico,
kalibrira pipeto in merjenje gostote trdnih snovi s
piknometrom.
|
|
DOLOČEVANJE FIZIKALNIH
LASTNOSTI SNOVI
|
|
|
|
|
pozna načine vzdrževanja konstantne temperature
obvlada definicijske enačbe in enote za posamezno
fizikalno veličino
pozna različne metode določevanja posamezne fizikalne
veličine (gostota, viskoznost, površinska napetost, tališče in plamenišče)
zna izpeljati ustrezne enačbe, ki jih nato uporabi za
izračun analiznega rezultata
pozna pripomočke in aparature za merjenje ter njihove
sestavne dele
|
pretvarja merske enote za posamezne fizikalne
veličine;
pripravi potrebni inventar za določitev posamezne
fizikalne veličine;
zagotovi predpisane pogoje za izvedbo meritev;
določi gostoto trdne snovi s piknometrom pri
različnih temperaturah;
z različnimi metodami določi gostoto tekočemu vzorcu
pri določeni temperaturi;
izvede določitev viskoznosti vzorca pri določeni
temperaturi z različnimi metodami;
z različnimi metodami določi površinsko napetost vzorcu
pri določeni temperaturi;
določi plamenišče tekočemu vzorcu;
določi tališče trdnemu vzorcu;
iz meritev izračuna rezultat;
v rezultatu poda vrednost merjene veličine in napako;
izdela tabelo v kateri primerja različne metode
določevanja iste fizikalne veličine;
izdela krivulje fizikalna količina (gostota,
viskoznost, površinska napetost) v odvisnosti od temperature;
izdela poročila;
|
Razvija smisel za natančnost in zanesljivost.
Pridobiva samozavest in zaupanje v lastne
sposobnosti.
Razvija delovno odgovornost.
Razvija odnos do standardov za analizne metode in
s tem poklicno in strokovno odgovornost.
|
Delo:
merjenje gostote tekočin:
s piknometrom,
z areometrom,
z Mohr-Westphalovo tehtnico,
merjenje viskoznosti tekočin:
s Hopplerjevim viskozimetrom,
z Englerjevim viskozimetrom,
po Ostwaldu,
merjenje površinske napetosti tekočin s:
kapilarami,
stalagmometrom,
določitev tališča z mikroskopom z ogrevalno mizico,
določitev plamenišča.
|
|
OPTIČNE METODE
|
|
|
|
|
refraktometrija:
obvlada osnove refraktometrije
pozna Abbejev refraktometer in razume njegovo
delovanj
|
pripravi potrebni inventar in kemikalije;
izmeri lomne količnike organskih topil ali raztopin
pri določeni temperaturi;
izmeri sučne kote optično aktivnim snovem;
|
Razvija ročne spretnosti.
Razvija natančnost in zanesljivost.
Uporablja kemijski priročnik.
|
Delo:
merjenje lomnega količnika z Abbejevim
refraktometrom,
|
|
polarimetrija:
obvlada osnove polarimetrije
pozna polarimeter in razume njegovo delovanje
pozna pomen in uporabnost umeritvene krivulje
|
rezultate primerja z vrednostmi v literaturi in
računa absolutno napako;
izračuna koncentracije standardnih binarnih raztopin
v določenem koncentracijskem območju, jih pripravi ter jim pri določenih
pogojih izmeri lomni količnik z Abbejevim refraktometrom;
izdela umeritveno krivuljo;
izmeri lomni količnik vzorca;
iz umeritvene krivulje odčita koncentracijo vzorca;
določi ničlišče polarimetra;
pripravi standardne raztopine optično aktivne snovi
ter jim pri določenih pogojih izmeri sučne kote;
izdela umeritveno krivuljo;
izmeri sučni kot vzorca;
iz umeritvene krivulje odčita koncentracijo vzorca;
v rezultatu poda vrednost merjene veličine in
napako;
izdela poročila;
|
|
kvantitativna analiza vzorca z Abbejevim
refraktometrom,
določitev sučnega kota s polarimetrom,
kvantitativna analiza vzorca s polarimetrom.
|
|
TERMOKEMIJA
|
|
|
|
|
pozna pojme energija, entalpija, konstanta
kalorimetra
pozna kalorimeter in njegove sestavne dele
|
pripravi potreben inventar in kemikalije;
pripravi sežigno bombo in zatehta določeno maso
organske snovi;
izvede sežig v sežigni bombi in meri temperaturo;
v Dewarjevih posodah izvede reakcijo raztapljanja
neke soli in razredčevanja kisline;
meri temperaturo,
v diagramu prikaže časovni potek temperature v
kalorimetru oziroma Dewarjevi posodi in iz njega odčita spremembo
temperature;
računa konstanto kalorimetra, sežigno energijo in
spremembo reakcijske entalpije,
izdela poročila;
|
Razvija odnos do standardov za analizne metode in
s tem poklicno in strokovno odgovornost.
|
Delo:
določitev reakcijske entalpije, sežigne energije in
entalpije raztapljanja,
določitev konstante kalorimetra.
|
|
MERJENJE RADIOAKTIVNOSTI
|
|
|
|
|
pozna osnovne pojme radioaktivnosti
pozna princip delovanja Geiger-Műllerjeve števne cevi
|
pripravi potrebni inventar in upošteva ustrezna
navodila;
poveže Geiger-Műllerjevo števno cev z merilno
napravo;
izdela diagram delovne napetosti in določi pogoje
merjenja;
pri delovni napetosti določa število impulzov ozadja
in radioaktivnega vzorca;
|
Upošteva navodila varstva pri delu.
Razvija ekološko zavest in osebno odgovornost.
|
Delo:
določitev delovne napetosti Geiger-Mullerjeve števne
cevi,
|
| |
izračuna občutljivost merilne naprave;
izračuna aktivnost radioaktivnega vzorca;
vrednoti rezultate;
izdela poročila;
|
|
določitev občutljivosti merilne naprave,
določitev aktivnosti radioaktivnega vzorca.
|
|
SEPARACIJSKE ANALIZNE
METODE
|
|
|
|
|
pozna separacijske tehnike (adsorpcija,
elektroforeza, kromatografija)
zna razložiti adsorpcijsko izotermo
pozna princip elektroforeze
razume razlike med planarno in kolonsko
kromatografijo
pozna posamezne kromatografske metode in načine
ločevanja snovi
zna kvalitativno in kvantitativno vrednotiti
kromatograme
pozna posamezne aparature oziroma pripomočke
pozna posamezne stopnje dela pri posameznih metodah
|
pripravi potreben inventar in kemikalije;
pripravi standardne raztopine in izdela umeritveno
krivuljo;
izvede adsorpcijo ionov iz raztopin na aktivnem
oglju;
iz umeritvene krivulje odčita koncentracije raztopin
po adsorpciji;
nariše adsorpcijsko izotermo;
kadičko za elektroforezo poveže z usmernikom,
pripravi ustrezen pufer,
izvede kvalitativno analizo vzorca z metodo
elektroforeze;
pripravi mobilno fazo, ustrezne standarde in vzorce
za kromatografske analize,
izvede kvalitativne in kvantitativne analize vzorcev
z metodo papirne in tenkoplastne kromatografije,
izvede kvalitativnoin kvantitativno analizo vzorca z
metodo tekočinske kromatografije;
izvede kvalitativno in kvantitativno analizo vzorca z
metodo plinske kromatografije,
primerja posamezne metode med seboj,
računalniško obdela in vrednoti rezulate izdela
poročila;
|
Upošteva navodila za delo.
Razvija smisel za natančnost in strokovnost.
Pridobiva vztrajnost in zanesljivost.
Razvija smisel za delovno odgovornost.
|
Delo:
adsorpcija iz raztopin,
kvalitativna in kvantitativna analiza vzorca z metodo
tenkoplastne in papirne kromatografije,
kvalitativna in kvantitativna analiza vzorca z metodo
tekočinske kromatografije,
kvalitativna in kvantitativna analiza vzorca z metodo
plinske kromatografije,
kvalitativna analiza vzorca z metodo elektroforeze na
papirju,
kvalitativna analiza vzorca z metodo gelske
elektroforeze.
|
|
SPEKTROSKOPIJA
|
|
|
|
|
Ročni spektroskop
Plamenska fotometrija
|
|
|
|
|
zna osnovne teoretske pojme
pozna osnovno razdelitev spektroskopskih metod
pozna posamezne aparature in njihovo delovanje
razume razliko med emisijskimi in absorpcijskimi
spektri
razume razliko med kvalitativno in kvantitativno
analizo
|
pripravi ročni spektroskop in nariše emisijski
spekter in absorpcijske spektre vidne svetlobe pri prehodu skozi optične
filtre;
pripravi potreben inventar in kemikalije;
izračuna koncentracije standardnih raztopin v
določenem koncentracijskem območju in jih pripravi;
plamenski fotometer umeri in določi območje merjenja;
standardnim raztopinam izmeri odklon na galvanometru;
nariše umeritveno krivuljo;
|
Razvija ročne spretnosti pri pripravi raztopin.
Razvija delovno odgovornost.
Razvija skrbnost in natančnost.
Upošteva navodila varstva pri delu.
|
Delo:
ročni spektroskop (opazovanje emisijskih in
absorpcijskih spektrov vidne svetlobe),
kvantitativna analiza vzorca s plamenskim fotometrom
- kvantitativna določitev natrijevih oziroma kalijevih ionov.
|
|
razume pomen in uporabnost umeritvene krivulje
|
realnemu vzorcu izmeri odklon na galvanometru in iz
umeritvene krivulje določi koncentracijo analiznega vzorca;
računalniško zajema in obdela podatke;
izdela poročilo;
|
|
|
|
FOTOMETRIJA IN SPEKTRALNA
FOTOMETRIJA V VIDNEM IN UV PODROČJU
|
|
|
|
|
Fotometrija
Spektrofotometrija
|
|
|
|
|
pozna osnovne pojme, zakone in definicijske enačbe
razume razliko med fotometrično in
spektrofotometrično analizo vzorca
pozna posamezne aparature, osnovne sestavne dele in
optične sheme naprav
zna določiti valovno dolžino svetlobe ali izbrati
optični filter pri katerem bo potekala analiza
zna izdelati umeritveno krivuljo
|
izbere in pripravi ustrezen inventar ter kemikalije;
izvede spektrofotometrično kvantitativno analizo
vzorca;
izvede fotometrično kvantitativno analizo vzorca;
za posamezni vzorec izračuna koncentracije
standardnih raztopin v določenem koncentracijskem območju in jih pripravi;
pripravi slepi vzorec;
pred vsako meritvijo instrument umeri s slepim
vzorcem;
pri fotometrični analizi izbere za posamezni vzorec
najprimernejši optični filter;
s spektrofotometrom posname absorpcijski spekter in
določi valovno dolžino maksimalne absorpcije pri posameznem vzorcu;
pri izbrani valovni dolžini oziroma optičnem filtru
izdela umeritveno krivuljo v določenem koncentracijskem območju;
iz umeritvene
krivulje določi koncentracijo analiznega vzorca;
uporablja računalnik pri izdelavi krivulj;
izdela poročila;
|
Razvija ročne spretnosti pri pripravi raztopin.
Razvija delovno odgovornost.
Razvija skrbnost in natančnost.
Upošteva navodila za delo.
|
Delo:
fotometrična analiza vzorca,
spektrofotometrične analize vzorcev v vidnem
področju,
spektrofotometrična analiza vzorca v UV področju.
|
|
ELEKTROKEMIJSKE ANALIZNE
METODE
|
|
|
|
|
pozna osnovne pojme elektrokemije (prevodnost,
galvanski členi, elektroliza), definicijske enačbe in enote
pozna in razume pojme: konstanta merilne celice,
potenciometrična titracija, konduktometrična titracija
|
izbere in pripravi ustrezen inventar ter kemikalije;
umeri pH meter z ustrezno pufersko raztopino;
pripravi raztopino elektrolita in ji pri določeni
temperaturi izmeri pH;
pripravi raztopino in ji pri določeni temperaturi s
konduktometrom izmeri električno prevodnost;
|
Razvija ročne spretnosti.
Razvija strokovnost in zanesljivost.
Razvija ekološko zavest.
Upošteva navodila za delo.
Razvija kritičnost do rezultatov.
|
Delo:
merjenje električne prevodnosti raztopin,
konduktometrična titracija
merjenje pH vrednosti raztopin,
|
|
razume pojme referenčna in indikatorska elektroda
pozna posamezne elektrode s katerimi dela
pozna osnove elektrogravimetrije in metode
standardnega dodatka
pozna posamezne aparature in njihove sestavne dele
|
izvede konduktometrično titracijo;
izvede potenciometrično titracijo;
v diagramu predstavi titracijske krivulje;
iz krivulj odčita ekvivalentno točko oziroma volumen
titernega reagenta, ki ga uporabi pri izračunu;
seznani se z računalniško obdelavo meritev in
risanjem krivulj;
sestavi napravo za elektrogravimetrično analizo;
izvede elektrogravimetrično analizo;
izdela poročila;
|
|
potenciometrična titracija (redoks,
nevtralizacijska),
polarografska analiza,
elektrogravimetrična analiza.
|
|
STROKOVNE EKSKURZIJE
|
v praksi spozna instrumentalne analizne metode, s
katerimi se je srečal pri šolskem delu;
|
Dobi neposreden stik s poklicem za katerega se
izobražuje.
Spozna možnosti za delovno kariero in s tem se
krepi motivacija za samoizobraževanje.
|
Skupinski obisk analiznega laboratorija.
|
|
HITRI ANALIZNI TESTI
|
|
|
|
|
realnih vzorcev vode na osnovi standardnih predpisov
|
spozna hitre, enostavno izvedljive analizne teste, ki
dajejo okvirne rezultate in jih uporabljajo tudi v analiznih laboratorijih;
primerja dobljene rezultate z rezultati klasičnih
analiz;
izdela poročilo;
|
Spoznava zahteve kvalitetnega poklicnega dela -
storitve.
Razvija strokovno in delovno odgovornost.
|
Možnost izvedbe dela na terenu, lahko skupinsko
ali posamično, pod vodstvom učitelja.
|
|
HITRE TERENSKE ANALIZE
|
|
|
|
|
realnega vzorca (neobvezno)
|
se seznani z jemanjem vzorcev na terenu
(vzorčevanje);
nauči se ravnati z ustreznimi aparaturami po
navodilih proizvajalca;
izdela poročilo;
|
Razvija motivacijo za samozobraževanje.
Uzavešča odnose človek, znanost, tehnika, delo.
|
Delo na terenu pod vodstvom učitelja
Možnost izvedbe projektnega dela.
|
|
Projektno delo
|
|
|
|
|
delo poteka v fazah:
navodila za načrtovanje projektnega dela
priprava na projektno delo
izvedba projekta
predstavitev in zagovor dela
|
določi cilje in vsebino projektnega dela;
samostojno določi metode ter tehnike dela z uporabo
različnih virov (strokovne literature, medmrežje) računalniških;
izvede predvidene operacije, sinteze, meritve in
analize;
samostojno ovrednoti rezultate dela;
|
Dokaže sposobnost samostojnega odločanja.
Dokaže usposobljenost za poklicne zadolžitve.
Zmore integralno povezati različna znanja in
veščine.
|
Za izvedbo projektnega dela je potrebno nameniti
najmanj 20 ur, priprave tečejo dlje časa.
|
| |
uporabi računalniška orodja za pisanje in oblikovanje
končnega poročila, ki vključuje tudi nebesedna vidna sporočila;
pripravi predstavitev projektnega dela na zanimiv
način z uporabo različnih pripomočkov;
|
Razvije komunikacijske spretnosti.
Razvija pozitivno samopodobo.
|
|