SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: LABORATORIJSKI TEHNIK

IZPITNI KATALOG

Sprejeto na 28.seji Strokovnega sveta za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 10. 6. 1999

1. NAZIV IZPITNE ENOTE

KLINIČNA KEMIJA IN BIOKEMIJA

2. IZPITNI CILJI

Na izpitu ocenjujemo:

  • poznavanje osnovnih metabolnih procesov,

  • poznavanje reakcij določanja sestavin v biološkem materialu in poznavanje enostavnih formul spojin v reakcijah,

  • znanje izračunavanja koncentracije analita,

  • sposobnost grafičnega odčitavanja rezultatov in njihovo interpretacijo,

  • sposobnost prepoznavanja predanalitičnih dejavnikov, ki vplivajo na (ne)pravilnost rezultatov analiz,

  • razumevanje sprememb koncentracij sestavin v bioloških materialih v normalnem oziroma v bolezenskem stanju,

  • poznavanje varnostnih ukrepov in pogojev za lastno zaščito in zaščito okolja.

    3. ZNANJA, KI SE OCENJUJEJO

    Vsebine

    Znanja (cilji)

    Učna in delovna sredstva

     

    Dijaki

     

    Vrste biološkega materiala

  • naštejejo vrste biološkega materiala;

  • opišejo način dela v klinično biokemijskem laboratoriju od sprejema vzorca do izdaje rezultatov;

  • poznajo vplive predanalitičnih dejavnikov na rezultate analiz;

  • opišejo ukrepe za zaščito pri delu z biološkim materialom;

  •  

    Kontrola kvalitete dela

  • razvrstijo napake, ki se pojavljajo pri delu v laboratoriju in predlagajo ukrepe za njihovo odpravljanje;

  • poznajo osnove statistike in razložijo njeno uporabo v procesu interne kontrole kvalitete;

  • ločijo med pravilnostjo in natančnostjo metode;

  • opišejo načine za izvajanje kontrole pravilnosti in kontrole natančnosti;

  •  

    Urin

  • opišejo proces nastajanja urina in naštejejo snovi, ki so v njem lahko prisotne;

  • razložijo pomen organoleptičnega in fizikalnega pregleda urina;

  • primerjajo klasično kemijske postopke s postopki na testnih trakovih;

  •  

    Ogljikovi hidrati

  • ogljikove hidrate razvrstijo glede na njihovo zgradbo;

  • opišejo proces prebave škroba in absorbcije monosaharidov;

  • naštejejo glavne stopnje razgradnje ogljikovih hidratov;

  • pojasnijo vpliv hormonov na koncentracijo glukoze v krvi;

  • razložijo vzroke za nastanek sladkorne bolezni, naštejejo znake in razložijo potek zdravljenja;

  • razložijo principe metod za določanje koncentracije glukoze v serumu in opišejo potek analiznega postopka;

  • razložijo teste za spremljanje sladkorne bolezni, narišejo in razložijo graf za oGTT;

  •  

    Žolčna barvila

  • naštejejo naloge jeter;

  • opišejo metabolizem bilirubina;

  • razložijo vzroke za nastanek zlatenice in pojasnijo spremembe v metabolizmu bilirubina;

  • razložijo principe metod za določanje koncentracije direktnega in indirektnega bilirubina v serumu in opišejo potek analiznega postopka;

  •  

    Neproteinske dušikove spojine

  • naštejejo neproteinske dušikove spojine in razložijo njihov nastanek;

  • pojasnijo pomen določanja koncentracije neproteinskih dušikovih spojin v serumu in urinu;

  • razložijo vzroke za nastanek putike;

  • razložijo principe metod za določanje koncentracije neproteinskih dušikovih spojin v serumu in urinu ter opišejo potek analiznih postopkov;

  •  

    Likvor

  • razložijo nastanek likvorja in naštejejo snovi, ki so lahko prisotne v njem;

  • razložijo pomen organoleptičnega in fizikalnega pregleda likvorja;

  • razložijo principe metod za določanje koncentracije proteinov, glukoze in laktata v likvorju;

  •  

    Urinska usedlina

  • opišejo pripravo vzorca za mikroskopski pregled urinske usedline;

  • opišejo sestavo organiziranega in neorganiziranega dela;

  • pojasnijo pomen urinske usedline za diagnostiko ledvičnih obolenj;

  •  

    Blato

  • opišejo sestavo blata;

  • razložijo pomen dokazovanja krvi, žolčnih barvil in neprebavljene hrane v vzorcu blata;

  • pojasnijo principe metod za dokazovanje okultne krvi na blatu;

  •  

    Proteini

  • napišejo splošno formulo aminokisline in prikažejo nastanek peptidne vezi;

  • z enačbami opišejo amfoterno delovanje aminokislin in proteinov;

  • razvrstijo plazemske proteine;

  • razložijo presnovo proteinov;

  • naštejejo nekaj vzrokov za spremembe koncentracije proteinov v serumu, urinu in likvorju;

  • razložijo principe metod za določanje koncentracije proteinov v serumu, urinu in likvorju in opiše potek analiznega postopka;

  • opišejo potek elektroforeze in narišejo proteinogram;

  • poznajo imunokemijsko določanje nekaterih specifičnih plazemskih proteinov;

  •  

    Lipidi in lipoproteini

  • lipide razvrstijo na umiljive in neumiljive;

  • naštejejo vrste lipoproteinov in opišejo njihove glavne naloge;

  • razložijo vzroke za nastanek hiperlipoproteinemij in poznajo posledice;

  • razložijo principe metod za določanje koncentracije trigliceridov in holesterola v serumu in opišejo potek analiznega postopka;

  •  

    Encimi

  • opišejo zgradbo encimov in njihovo vlogo pri biokemijskih reakcijah v organizmu;

  • naštejejo dejavnike, ki vplivajo na delovanje encimov;

  • definirajo encimsko aktivnost;

  • naštejejo vzroke za spremembe encimskih aktivnosti v serumu;

  • pravilno uvrstijo posamezne encime v rodove;

  • poznajo uporabo encimov kot reagentov, opišejo metodo končne točke in metodo dveh točk;

  • razlikujejo encime in izoencime;

  • razložijo diagnostični pomen a-amilaze, lipaze, kisle in alkalne fosfataze, AST,ALT, CK, LDH in g-GT ter njihovih najpomembnejših izoencimov;

  • razložijo principe metod za določanje encimskih aktivnosti v serumu in opišejo potek analiznega postopka;

  •  

    Voda, elektroliti in oligoelementi

  • naštejejo naloge vode in opišejo njeno porazdelitev v organizmu;

  • razvrstijo glavne katione in anione v telesnih tekočinah;

  • razložijo naloge elektrolitov;

  • poznajo vire elektrolitov;

  • razložijo vzroke in posledice sprememb elektrolitov v serumu;

  • opišejo porazdelitev železa v organizmu;

  • definirajo TIBC;

  • razložijo principe metod za določanje koncentracije elektrolitov v serumu in opišejo potek analiznega postopka;

  •  

    Kislinsko bazično ravnovesje

  • definirajo kislinsko bazično ravnovesje;

  • naštejejo najpomembnejše puferne sisteme in opišejo njihovo delovanje;

  • naštejejo vzroke za spremembo ravnovesja in poznajo možnosti kompenzacije;

  • razložijo potek določanja kislinsko -bazičnega statusa;

  •  

    Ocenjevanje delovanja ledvic

  • poznajo teste, s katerimi ugotavljamo pravilnost glomerularne filtracije ter teste, s katerimi ugotavljamo pravilnost tubularne reabsorbcije;

  • definirajo očistek in ga znajo izračunati;

  • opišejo potek PSP testa;

  •  

    Ocenjevanje delovanja jeter

  • opišejo krvne preiskave, s katerimi ugotavljamo pravilnost delovanja jeter;

  •  

    Pri pripravi izpitnih nalog ter vprašanj upoštevajte »Navodila za pripravo in izvedbo 2. Izpitne enote«, pripravil CPI.

    4. OCENJEVANJE ZNANJA

    Zgradba izpitne enote:

  • pisni izpit,

  • ustni izpit.

    4.1. PISNI IZPIT

    Priporočilo

    Vsebinsko pisni izpit obsega naloge iz temeljnih vsebin strokovno teoretičnega predmeta. Izpitne naloge so objektivnega tipa, struktuirane, računske, grafične ali problemske ipd. Področje, raven in obseg znanja, ki se preverja, naj ne bo le faktografsko, temveč naj upošteva tudi zahtevnejše taksonomske stopnje (znanje, razumevanje, uporaba, analiza, sinteza, vrednotenje).

    Shema zgradbe in vrednotenja pisnega izpita

    Izpitna pola oz. sklop

    Štev. nalog

    Tipi nalog

    Vrednotenje posameznih nalog

    (točk)

    Dovoljeni pripomočki

    Čas reševanja

    (minut)

    Delež v oceni

    (%)

    1.

     

    kratke naloge iz osnovnega znanja definicij in zakonov ter pretvarjanja enot;

     

    geometrijsko orodje

    do 50

    40

    2.

     

    strukturirane naloge iz uporabe zakonov in definicij posameznega področja ________;

     

    geometrijsko orodje,

    kalkulator

    do 70

    40

       

    strukturirane naloge iz uporabe, analiziranja in vrednotenja ter povezovanja različnih področij __________;

         

    20

     

     

    SKUPAJ

    100

     

     

    100

    Trajanje pisnega izpita

    Pisni izpit traja najmanj 90 in največ 120 minut.

    4.2.   USTNI IZPIT

    Vprašanja na izpitnem listku

    Vprašanja so kompleksna, jasna, nedvoumna ter ustrezno razčlenjena. Pri sestavljanju izpitnih listkov upoštevati preglednico vsebin in taksonomskih stopenj ter tako zagotoviti ustrezno pokritost vsebin ter zahtevnost ustnega izpita.

    Vprašanja morajo zajeti znanja iz razumevanja in uporabe (75%) ter iz analize, sinteze in vrednotenja (25%).

    * Delež posameznega vprašanja v oceni ustnega izpita.

    4.3.   OBLIKOVANJE SKUPNE OCENE

    Skupno oceno izpitne enote določi izpitna komisija v skladu s Pravilnikom o poklicni maturi.

    5. DOVOLJENI PRIPOMOČKI

    Dovoljeni pripomočki pri ustnem in pisnem izpitu so določeni v poglavju 3. in 4.1.

    6. LITERATURA IN DRUGI VIRI

    Za kandidate je priporočena literatura in drugi viri objavljena v vsakoletnem Katalogu učbenikov za poklicne in strokovne šole za posamezno šolsko leto, ki ga izdaja Center RS za poklicno izobraževanje oziroma Zavod RS za šolstvo.