SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: PLOVBNI TEHNIK (SI)

IZPITNI KATALOG

Sprejeto na 18.seji SS za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 23. 7. 1998

1. NAZIV IZPITNE ENOTE

NAVTIKA

2. IZPITNI CILJI

Na izpitu ocenjujemo:

  • doseženo stopnjo razumevanja pojmov iz navigacije, astronomije ter uporabne elektronike,

  • natančnost in doslednost pri reševanju računskih in grafičnih nalog,

  • sistematičnost pri reševanju strukturiranih nalog,

  • razumevanje strokovnega področja pri izbirnih nalogah,

  • pripravljenost za sprejemanje končnih odločitev pri nalogah z več možnimi rešitvami,

  • sposobnost orientacije v prostoru.

    3. ZNANJA, KI SE OCENJUJEJO PRI POKLICNI MATURI

    Znanje dijakov se na zaključnem izpitu preverja predvsem iz:

  • poznavanja in razumevanja pojmov, ki opredeljujejo navtiko kot znanstveno disciplino in veščino vodenja ladje,

  • uporabe pridobljenega znanja za sklepanje o najprimernejši izbiri metode za ukrepanje v danih okoliščinah plovbe,

  • analize dogodka, ki ima vpliv na potek potovanja, varnost plovbe in ladje, ljudi in okolja,

  • sklepanja in spreminjanja načrta plovbe zaradi sprememb okoliščin in pogojev plovbe,

  • sklepanja in uporabe teoretičnih modelov pri razumevanju sedanjega vremena (sinoptika) ter predvidevanju razvoja vremena (prognoza),

  • usposobljenosti uporabe najsodobnejših tehnoloških dosežkov iz elektronskih navigacijskih sistemov.

    Vsebine

    Znanja (cilji)

    Učna in delovna sredstva

  • definira koordinatni sistem na Zemlji in navede koordinate, ki so v uporabi

  • definira absolutne koordinate - geografska širina "j" in geografska dolžina "l", nadmorska višina "h", globina "glob" ter depresija "dep" oz. "-h"

  • predstavi, odčita in pokaže koordinate na karti, globusu in na kartezičnem koordinatnem sistemu "X, Y in Z"

  • definira relativne koordinate - razlika geografske širine Dj, razlika geografske dolžine Dl, srednja geografska širina js

  • oddaljenost na vzporedniku "R" in srednjem vzporedniku "Rs"

  • izračuna vrednosti položaja in medsebojni položaj dveh točk

  • predstavitev na globusu, na računalniku s programi, kot so npr. atlasi, programi za risanje ipd.;

  • globus

  • različne karte in atlasi

  • računalnik

  • ustrezna programska oprema

  • navigacijski pribor: šestilo, navtični trikotnik, dvokotomer, vzporedno ravnilo, drsno ravnilo ipd.

  • definira enote SI, ki se uporabljajo za označevanje dolžine, mase, časa, električnega toka, temperature, svetilnosti ter izvedene, pogojno dovoljene in angloameriške enote, ki se uporabljajo v navigaciji in vsakodnevnem življenju

  • navede pretvornike med posameznimi enotami, pretvarja vrednosti ter pri tem uporablja tablice, grafe in kalkulator

  • izvaja merjenja in pretvarjanje med enotami;

  • optični pripomočki

  • elektronski pripomočki

  • računalnik

  • ustrezna programska oprema

  • definira horizonte, točke horizonta, navpičnico, severojužnico in prvi vertikal

  • navede metode orientacije v prostoru, smeri in kote, pretvarja različne smeri z uporabo preprostih matematičnih enačb

  • našteje, opiše in uporablja priprave za določanje smeri - smerno ploščo, smerno iglo, smerni aparat in azimutni krog; opiše in uporablja sekstant za merjenje kotov med orientacijskimi točkami

  • predstavitev na globusu, na računalniku s programi, kot so npr. atlasi ipd.;

  • svinčnica

  • sekstant, smerna plošča, kompas s smernim aparatom, azimutni krog ipd.

  • ponazori magnetna polja stalnih naravnih magnetov in magnetno polje Zemlje

  • definira gostoto magnetnega polja, vektorsko prikaže in izračunava komponente zemeljskega magnetnega polja - T, H, V, Ðinc. in Ðdec. ali magnetne variacije

  • predstavi, razloži in računa spremembe geomagnetnih elementov

  • našteje, prikaže in opiše razne vrste magnetnih kompasov, razloži osnovne lastnosti, ki jih mora imeti - občutljivost, mirnost in stabilnost

  • opiše nastanek ladijskega magnetnega polja ter ponazori njegov vpliv na prikazovanje kompasa

  • ponazori metode izračunavanja vpliva ladijskega magnetizma na kompas, praktično prikaže kompenzacijo

  • predstavitev na magnetnem kompasu in deviaskopu z opravljanjem meritev smeri, pretvarjanje smeri in reševanjem drugih nalog;

  • deviaskop s kompenzacijskim setom

  • magnetni kompas

  • geomagnetne karte ali atlas, pilotske karte, navigacijske karte

  • definira globino, oddaljenost in hitrost

  • našteje in opiše naprave in pripomočke za posredno in neposredno opravljanje meritev

  • izračuna zahtevane vrednosti s podatki, ki so v praksi lahko v danem primeru dosegljivi, ugotavlja odstopanja in napake

  • opravlja meritve, bere vrednosti z grafov in tablic, operira z enačbami ter pri tem uporablja tablice, kalkulator ali računalnik z namenskim programskim orodjem

  • primerja izmerjene vrednosti, ki so predstavljene na grafu z vpisanimi podatki na navigacijski karti in jih utemelji;

  • razloži postopek meritve s priročnimi sredstvi in elektronskimi sredstvi;

  • globinomer

  • grafi izmerjenih globin

  • tablice bibavice

  • računalnik

  • ustrezna programska oprema

  • predstavi vrste kartografskih projekcij - valjčne , stožčaste , azimutne in kombinirane ali grafično-računske projekcije

  • definira glavno in delno merilo kart

  • navede lastnosti merkatorjeve in gnomonske karte

  • prikaže dosežke za računalniško prikazovanje zemeljske površine – elektronska karta

  • izdela manjše bele karte ali karte kostnice, bere podatke s kart, vpisuje popravke iz obvestil za pomorce, opiše praktično delo na elektronski karti;

  • navigacijske karte

  • katalog pomorskih kart

  • računalnik

  • elektronske karte z bazo podatkov v vektorski in rastrski obliki

  • izdela mrežo merkatorjeve karte

  • razpozna najrazličnejše vrste topografskih in hidrografskih znakov na karti

  • bere podatke s karte

  • vnaša koordinate, bere koordinate, primerja položaje, meri oddaljenosti in smeri

  • popravlja in vpisuje nove podatke na karto

  • razloži metode in način shranjevanja ter iskanja v velikem številu kart

  • pozna razne vrste elektronskih navigacijskih kart

  • razlikuje različne vrste elektronskih kart–vektorizirane in raster karte,

  • razume razlike in zna koristiti slojne prikaze podatkov na navigacijskih kartah

  • izdela mreže navigacijske karte­ kostnice, uporablja različna merila, vnaša in bere koordinate;

  • dela na elektronski karti;

  • navigacijske karte

  • katalog pomorskih kart

  • računalnik

  • elektronske karte z bazo podatkov v vektorski in rastrski oblik

  • pribor za risanje

  • našteje in opiše najrazličnejše navigacijske priročnike in publikacije, predstavi njihovo uporabo, način popravljanja in dopolnjevanja z novimi podatki

  • prikaže uporabo navigacijskih publikacij, branje navigacijskih obvestil in prenos popravkov v ustrezne publikacije;

  • vpis izdelanih/vnesenih popravkov;

  • navigacijske knjige: piloti, popis svetilnikov, popis radio-navigacijskih pripomočkov, tablice bibavice in morskih tokov itd.

  • obvestila za pomorščake (tedenska, mesečna ali zbirna)

  • našteje in opiše svetlobna optična sredstva za označevanje plovnih poti na morju, rekah, kanalih in jezerih

  • predstavi mednarodne dogovore in pravila, ki določajo obvezo obalne države za postavitev, varovanje in vzdrževanje plovnih oznak

  • iz navigacijske karte, popisa svetilnikov in drugih publikacij bere in razloži naravo in karakteristike plovnih oznak

  • razlikuje in opiše pravila plovbe, ki jih označujejo ustrezne optične oznake;

  • računalniška oprema z ustrezno opremo za simulacijo in prikaz slike

  • slikovno gradivo

  • navigacijske karte

  • popis svetilnikov

  • definira položajnice kot geometrično mesto točk, ki določajo položaj opazovalca, ter pri tem uporabi pravila in zakone iz geometrije

  • definira razne vrste položajev - pravi položaj "Pp"- Ä, seštevni položaj "Ps"- Å in seštevno opazovani položaj "Pp"-

  • opiše postopke določanja položaja in se prilagaja trenutnim pogojem s pravilno izbiro najprimernejše metode merjenja in vrisavanja položaja

  • uporablja geometrijski pribor za delo na karti in diagramu - šestilo, kotomerna trikotnika, vzporedno in laktasto ravnilo ter dvokotomer

  • razloži obstoj in prikaže vrste napak položaja, predstavi geometrično področje napake, možnost določitve in odprave

  • izdela načrt in razloži postopke vodenja plovbe

  • predstavi pomožne metode vodenja plovbe

  • na navigacijske karte ali navigacijske male karte načrtuje potovanje (riše kurze, meri oddaljenosti, računa čas, ki je potreben za plovbo oziroma hitrost, da pripelje ladjo na izbrani položaj;

  • izbira objekte, ki so primerni za opazovanje, in določa položaj, ugotavlja in odpravlja napake, upošteva vpliv toka in vetra;

  • iste vaje prikaže na simulatorju elektronske karte;

  • navigacijske karte

  • pribor za risanje

  • računalnik

  • elektronske karte z bazo podatkov v vektorski in rastrski obliki

  • definira loksodromo, razlago podkrepi z grafičnim prikazom in izpeljavo matematičnih enačb za reševanje loksodromskih problemov

  • rešuje loksodromske probleme z grafično metodo

  • rešuje loksodromske probleme s tablicami

  • rešuje loksodromske probleme s kalkulatorjem in/ali računalnikom

  • rešuje naloge loksodromske plovbe na navigacijski karti, z uporabo posebnih tablic za reševanje loksodrome, z uporabo logaritemskih tablic in z žepnim računalnikom;

  • enake vaje rešuje na simulatorju elektronske karte ter z uporabo namenskih orodij za reševanje loksodromskih problemov na osebnem računalniku;

  • navigacijske karte

  • pribor za risanje

  • ustrezne navtične tablice,

  • žepni računalnik

  • računalnik

  • elektronske karte z bazo podatkov v vektorski in rastrski obliki

  • uporablja in razlaga radarsko napravo

  • opiše napravo, razloži postopek uporabe in stopnjo točnosti

  • razloži pomen posameznih radarskih kontrol in način njihove nastavitve

  • razloži pomen in opiše način prikaza slike v stabiliziranem in nestabiliziranem načinu (mode)

  • razlikuje sliko pravega in relativnega prikazovanja v " head up ", " course up " in ˝north up " zaslonu

  • pozna matematične osnove računanja z vektorji, posebej pa vsoto in razliko vektorjev

  • pozna metode radarskega plotiranja na diagramu

  • predstavi pomen Kp, Vp, Kr, Vr, CPA, TCPA, AP, APT, Kizo, Vizo ter rešuje naloge plotiranja na radarskem diagramu

  • teoretično v celoti pozna možnosti in omejitve avtomatičnega plotiranja

  • praktično pozna osnovne metode dela na ARPA radarju oziroma ARPA radarskem simulatorju

  • rešuje naloge na diagramu za radarsko plotiranje;

  • predstavi postopek priprave radarja za uporabo, nastavljanje slike v različnih pogojih zunanjih vplivov, izbira nastavitev zaslona na pravo in relativno sliko ter rabe stabilizirane in nestabilizirane slike;

  • postavlja varnostne pogoje za opozarjanje (alarm), izbira in sledi objektom, bere njihove podatke, simulira postopke manevra za preprečevanje nevarnih bližin in izvede manever izogibanja;

  • maketa ali prava radarska naprava

  • simulator z radarjem

  • radarski diagrami

  • risalni pribor

  • našteje in razloži značilnosti posameznih elementov nebesne sfere

  • skicira model nebesne sfere z vsemi bistvenimi elementi, kot jo vidi opazovalec kjerkoli na Zemlji

  • pojmovno in terminološko obrazloži skico

  • predstavitev in razlago izvede na lastni skici;

  • zvezdne karte

  • zvezdni atlas

  • identifikator zvezd

  • zvezdni globus

  • razloži in opiše osnove obeh sistemov in avtorstvo posameznih idej po kronološkem vrstnem redu

  • predstavi in razloži svetovna nazora geocentričnega in heliocentričnega sistema

  • risalni pribor

  • izreke formulira tekstovno ter na podlagi tega ugotovi, kdaj je možno uporabiti izrek

  • idejno reši dano nalogo, tako da napiše obrazce, ki omogočijo reševanje

  • na podlagi podatkov skicira navtični sferni trikotnik in ga potem tudi idejno reši

  • pove Nappierovo pravilo za reševanje pravokotnih in kvadratnih sfernih trikotnikov

  • reši naloge s konkretnimi podatki

  • rešuje matematične naloge sferne geometrije;

  • rešuje numerične naloge sferne geometrije z uporabo namenskih tablic, žepnega računalnika in posebnih programskih orodij za osebni računalnik;

  • risalni pribor

  • žepni računalnik

  • osebni računalnik

  • tablice

  • predstavi in razloži nebesne koordinatne sisteme, tako da skicira model sistema skupaj s približnim včrtavanjem danih koordinat nebesnega telesa za katerikoli položaj opazovalca

  • pojasni način štetja koordinat ter definira nabor možnih koordinat

  • zna obrazložiti načine določanja oziroma merjenja koordinat

  • obrazloži, kako se uporabljajo posamezni koordinatni sistemi v navigacijski praksi

  • s skico prikaže navtični sferni trikotnik ter obvlada označevanje trikotnika

  • v simulatorju nebesne sfere razlaga koordinatne sisteme, telesa sončnega sistema, ozvezdja in posamezne navigacijske zvezde;

  • za posamezna nebesna telesa bere podatke, ki so na razpolago v orodju;

  • računalnik

  • programska oprema za reševanje astronomskega navtičnega trikotnika

  • obrazloži pojem precesije ter posledice precesije glede spreminjanja koordinat nebesnih teles( pri tem je dovolj, da spreminjanje dokažejo s skico)

  • obrazloži pojem letne paralakse kot posledico gibanja Zemlje okoli Sonca oziroma kako se z letno paralakso lahko dokaže gibanje Zemlje okoli Sonca

  • obrazloži, kako z znano paralakso zvezde določimo oddaljenost zvezde od Zemlje

  • obrazloži pojem aberacije ter oceni njen vpliv na navtične meritve

  • razume zakone gibanja nebesnih teles;

  • zvezdni globus

  • Identificira zvezde na podlagi zvezdnih slik in koordinat opazovalca

  • prikaže in našteje tudi druge načine identifikacije v navigacijski praksi

  • obrazloži pojem relativne velikosti zvezd

  • razpoznava okolje nebesnega svoda;

  • zvezdne karte in atlasi

  • tablice za identifikacijo vseh vidnih zvezd

  • definira pojem podzvezdne točke

  • določa koordinati podzvezdne točke in radij položajne krožnice

  • prikaže in razloži vrste položajnih krožnic in njihov videz na merkatorjevi pomorski karti

  • predstavi probleme preslikave položajnih krožnic na pomorske karte (samo kvalitativno)

  • predstavi probleme preslikave položajne krožnice na globus

  • definira položajni lok ter oceni vrednost prehoda iz položajnega loka na položajno premico, ki predstavlja njegovo aproksimacijo( pri tem si delno pomaga z matematičnimi dokazi)

  • predstavi značilnosti posameznih metod s posebnim poudarkom na prednostih in pomanjkljivostih glede na ostale metode

  • obrazloži razloge izrazitih primerjalnih prednosti metode Marq de Saint Hilaire

  • razloži in ovrednoti praktični preizkus Sumnerja o pravilnosti zamenjave položajnega loka s položajno premico Marq de Saint Hilaire

  • obrazloži temeljno idejo računanja elementa položajne premice

  • s pomočjo skice nebesne sfere, ki prikazuje navtični sferni trikotnik (oziroma več sfernih trikotnikov), izbere primerne obrazce za računanje potrebnih elementov

  • obrazloži, kako določiti, izmeriti in računati spremenljivke, ki so v obrazcih

  • obrazloži in kvalitativno oceni primerjalne prednosti posameznih vrst navtičnih tablic

  • računa elemente z žepnim in osebnim računalnikom (neposredno ali s programi)

  • rešuje naloge določanja astronomskega položaja z metodo Marc de Saint Hilaire in naloge identifikacije zvezd;

  • rešuje naloge z uporabo posebnih tablic, žepnega računalnika ter z uporabo programskih orodij na osebnem računalniku;

  • astronomski položaj riše na mrežo merkatorjeve karte in na diagram;

  • navtične tablice

  • navigacijski prribor

  • druge tablice

  • opiše sekstant, razloži fizikalni princip merjenja ter predstavi postopek opravljanja meritve

  • predstavi stalne in spremenljive napake sekstanta, odkrije, določa, odpravlja oziroma upošteva napake

  • opiše naprave ter oceni dosegljivo točnost merjenja v odvisnosti od merske naprave

  • rokuje s sekstantom ter opisuje njegove sestavne dele, določa in popravlja napake;

  • sekstant

  • predstavi postopek merjenja časa za navigacijske namene

  • opiše in pokaže vsebino navtičnih letnikov

  • uporablja navtični letnik, določa časovne kote, deklinacijo nebesnih teles, trenutek vzhoda, zahoda, prehoda skozi meridian opazovalca, vrednost horizontske dnevne paralakse ter navideznega radija za Sonce, Mesec in planete

  • s pomočjo skice obrazloži pojme: dnevna paralaksa, astronomska refrakcija, navidezni radius, depresija ter določa vrednosti popravkov

  • prikaže postopek merjenja višine nebesnih teles, postopke, kako v čim večji meri preprečiti objektivne in subjektivne napake ter praktično popraviti izmerjeno višino

  • prikaže postopek merjenja azimutov nebesnih teles ter oceni dosegljivo natančnost meritev

  • uporablja navtični letnik (almanah), računa čase, koordinate nebesnih teles;

  • popravlja izmerjene vrednosti višine navigacijskih nebesnih teles;

  • tablice

  • računalnik

  • ustrezna programska oprema

  • definira pojem časa ter predstavi pomen časa za navigacijsko prakso

  • obrazloži, kako se z naravnimi periodičnimi pojavi (vrtenje in gibanje Zemlje okoli Sonca) definira časovne enote

  • definira naravne pojave, ki služijo kot začetek štetja časovnih obdobij

  • pretvarja čas določene vrste v druge vrste

  • obrazloži pomen časovne enačbe in vrednost časovne enačbe s pomočjo navtičnega letnika

  • opiše kronometer ter postopke določanja stanja in hoda kronometra s potrebno natančnostjo

  • bere ustrezen čas s katerim je možno izračunati položaje nebesnih teles,

  • ugotavlja točnost prebranega časa,

  • popravlja prebrani čas,

  • pretvarja med različnimi časi

  • kronometer

  • predstavi metodo določanja geografske širine opazovalca z meritvijo kulminacijske in meridianske višine Sonca

  • opiše postopek določanja meridianske dolžine s Soncem

  • predstavi metodo določanja geografske širine z meritvijo višine zvezde Severnice

  • predstavi in razloži postopke določanja deviacije kompasa s pomočjo merjenja kompasnega azimuta nebesnih teles ter amplitude Sonca

  • obrazloži metode določanja položaja ladje z istočasnimi meritvami in meritvami v časovnih presledkih,

  • predstavi redukcijo meritve na isti trenutek

  • praktično določa položaj ladje na podlagi astronomskih opazovanj

  • definira možne napake, predstavi razliko med naključnimi in sistematičnimi napakami, postopke za zmanjšanje absolutnih vrednosti napak ter zmanjšanja njihovega vpliva

  • definira posebno ugodne in neugodne situacije za določanje ladijskega položaja ladje

  • obrazloži neposredne metode računanja položaja ladje

  • uporablja kalkulatorje ali osebne računalnike za računanje elementov položajnic astronomske navigacije

  • računa in riše astronomski položaj, predstavi geometrično površino položaja in grafično odpravo napak;

  • računa deviacijo kompasa z meritvijo azimutov nebesnih teles;

  • sekstant

  • tablice

  • žepni računalnik

  • definira ortodromo, razlago podkrepi z grafičnim prikazom in izpeljavo matematičnih enačb za reševanje loksodromskih problemov

  • matematični prikaz izpelje z reševanjem sfernih trikotnikov in uporabo izrekov iz sferne trigonometrije

  • vaje: grafično rešuje plovbo po ortodromi na gnomonski in merkatorjevi karti;

  • računsko rešuje plovbo po ortodromi z uporabo tablic za reševanje sfernega navtičnega trikotnika;

  • pribor za risanje

  • navtične karte

  • gnomonska karta

  • rešuje ortodromske naloge z grafično metodo

  • rešuje ortodromske naloge s tablicami

  • rešuje ortodromske naloge s kalkulatorjem in/ali računalnikom, ki je opremljen s posebnimi programskimi orodji za reševanje ortodromske plovbe

  • izdela primerjavo plovbe po loksodromi in ortodromi

  • razlikuje plovbo po ortodromi po morju in v zraku na izbrani nadmorski višini

  • računsko rešuje naloge z uporabo žepnega računalnika;

  • nalogo plovbe po ortodromi rešuje s posebnimi orodji na osebnem računalniku;

  • pribor za risanje

  • navtične karte

    gnomonska karta

  • opiše satelitski navigacijski sistem NAVSTAR ali GPS

  • predstavi podatke, ki nam jih sprejemnik posreduje, in opiše stopnjo natančnosti

  • prikaže prednosti in pomanjkljivost položaja,

  • določa odstopanja zaradi uporabe različnih geodetskih izhodišč;

  • GPS sprejemnik

  • grafična in/ali tabelarična baza odstopanj položaja GPS ter karte, ki je v uporabi

  • razloži osnovni princip delovanja giroskopa ter lastnost, da kaže smer severojužnice

  • opiše žiro kompase z eno ali več vrtavkami,

  • zna določati deviacijo žiro kompasov

  • okvirno pozna indukcijske kompase, astronomski kompas in laserski kompas

  • predstavi postopek ugotavljanja in odpravljanja napak, opiše delovanje in uporabo avtomatičnega pilota ter prenos podatkov kurza drugim uporabnikom

  • na maketi (razstavljenem demonstracijskem žiro kompasu Sperry in Anschütz prikaže vse elemente, ki so pomembni za zagon, pospešitev umiritve prikazovanja, vnos korekcijskih parametrov, posodobitev prikaza na “hčerkah”;

  • računa deviacijo žiro kompasa;

  • maketa žiro kompasa


  • Pri pripravi izpitnih nalog ter vprašanj se upoštevajo »Navodila za pripravo in izvedbo 2. Izpitne enote«.

    4. OCENJEVANJE ZNANJA

    Zgradba izpitne enote:

  • pisni izpit,

  • ustni izpit.

    4.1. PISNI IZPIT

    Vsebinsko pisni izpit obsega naloge iz temeljnih vsebin strokovno teoretičnega predmeta. Izpitne naloge so objektivnega tipa, strukturirane, računske, grafične ali problemske ter izbirne. Področje, raven in obseg znanja, ki se preverja, je znanje, razumevanje, uporaba, analiza, sinteza, vrednotenje, odločanje.

    Shema zgradbe in vrednotenja pisnega izpita

    Izpitna pola oz. sklop

    Štev. nalog

    Tipi nalog

    Vrednotenje posameznih nalog

    (točk)

    Dovoljeni pripomočki

    Čas reševanja

    (minut)

    Delež v oceni

    (%)

    1.

    4

    kratke naloge iz osnovnega znanja definicij in zakonov ter pretvarjanja enot

    do 5

         
     

    15

    izbirne naloge, ki so sestavljene iz vprašanje ter štirih možnih odgovorov

    do 3

    geometrijsko orodje, žepni računalnik, navtične tablice,

    do 60

    60

    2.

    2 od 3

    strukturirane naloge iz uporabe zakonov in definicij posameznega področja, analiziranja in vrednotenja ter povezovanja različnih področij

    do 20

    geometrijsko orodje,

    žepni računalnik, navtične tablice,

    do 60

    40

     

    26

    SKUPAJ

    100

     

    120

    100


    Trajanje pisnega izpita

    Pisni izpit traja najmanj 90 in največ 120 minut.

    4.2.   USTNI IZPIT

    Vprašanja na izpitnem listku

    Vprašanja so kompleksna, jasna, nedvoumna ter ustrezno razčlenjena. Pri sestavljanju izpitnih listkov upoštevati preglednico vsebin in taksonomskih stopenj ter tako zagotoviti ustrezno pokritost vsebin ter zahtevnost ustnega izpita. Kandidat odgovarja na vprašanja iz celotne navigacije, to je iz terestrične, astronomske in elektronske navigacije, meteorologije in oceanografije ter vnaprej pripravljene problemske situacije na navigacijskem simulatorju

    Vprašanja morajo zajeti znanja iz razumevanja in uporabe (55%*) ter iz analize, sinteze in vrednotenja (45%*).

    * Delež posameznega vprašanja v oceni ustnega izpita.

    4.3.   OBLIKOVANJE SKUPNE OCENE

    Skupno oceno izpitne enote določi izpitna komisija v skladu s Pravilnikom o poklicni maturi.

    5. DOVOLJENI PRIPOMOČKI

    Dovoljeni pripomočki pri ustnem in pisnem izpitu so določeni v poglavju 3. in 4.1.

    6. LITERATURA IN DRUGI VIRI

    Za kandidate je priporočena literatura in drugi viri objavljena v vsakoletnem Katalogu učbenikov za poklicne in strokovne šole za posamezno šolsko leto, ki ga izdaja Center RS za poklicno izobraževanje oziroma Zavod RS za šolstvo.