SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: PREDŠOLSKA VZGOJA

KATALOG ZNANJ

Sprejeto na 18.seji SS za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 23. 7 1998

1. IME PREDMETA

PSIHOLOGIJA

2. ŠTEVILO UR

Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela.

Letnik

Oblike izobraževalnega dela

 

Teorija (ur)

Vaje (ur)

Skupaj (ur)

1.

   

 

2.

   

 

3.

65

5

70

4.

97

5

102

skupaj

162

10

172

 

*  T – teoretični pouk, seminarji, projektno delo;

** V- vaje, individualno projektno delo oz. projektno delo v skupinah, storitev.

3. USMERJEVALNI CILJI

Pri predmetu dijak:

  • pridobi osnovna spoznanja o zakonitostih delovanja duševnih procesov , osebnosti in vedenja;

  • pridobi osnovna teoretska znanja o zakonitostih duševnega razvoja, zlasti predšolskega otroka;

  • se usposobi za prepoznavanje in ustrezno ukrepanje v primeru vzgojnih in vedenjskih odklonov;

  • omogoči osebno rast in boljše razumevanje lastnega in tujega ravnanja;

  • se usposobi za dobro komunikacijo in strokovno podprto sodelovanje v pedagoškem poklicu;

  • razvije sposobnost opazovanja in spoznavanja posameznih otrok in njihove družinske situacije;

  • se usposobi za kritično mišljenje z analiziranjem in primerjanjem različnih spoznanj razvojne psihologije;

  • se usposobi za povezovanje spoznanj razvojne psihologije in drugih ved, predvsem spoznanj pedagogike;

  • se usposobi za opazovanje in analizo vzgojne situacije.


  • 4. OPERATIVNI CILJI

    3. LETNIK

    INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

     

    Dijaki

    Dijaki

     

    predmet, metode in področja psihologije

  • opredelitev psihologije kot stroke;

  • razviti sposobnost razlikovanja zdravorazumskega in znanstvenega pogleda na duševnost;

  • Razviti zavest o strokovnih osnovah pedagoškega dela.

     

  • temeljni dejavniki duševnega delovanja

  • spoznati in kritično presoditi vplive dednosti , okolja in samodejavnosti;

  • Dijak se zave univerzalne povezanosti bio-psiho in socialne narave.

     

  • duševni procesi

  • pridobiti osnovna znanja o vrstah in funkcijah duševnih procesov;

  • Razviti poklicno odgovornost za strokovno pedagoško delo.

     

    kognitivni procesi

     

     

     

  • čutenje in zaznavanje

  • obvladati model oblikovanja zaznav;

  • razlikovati med občutkom in zaznavo;

  • spoznati odvisnost zaznav od objektivnih in subjektivnih dejavnikov;

  • Razumeti model oblikovanja zaznav.

    Razviti tolerantnost do subjektivnosti zaznavanja.

    Projektno delo

    Seminarsko delo

    Projektno delo

  • učenje in pomnjenje

  • spoznati značilnosti in zakonitosti učenja;

  • izdelati poročila o dejavnikih in metodah uspešnega učenja;

  • Oblikovati odnos do učenja in znanja v življenju.

    Razviti odgovoren odnos do poučevanja drugih.

     

  • mišljenje in govor

  • spoznati in analizirati posamezne miselne operacije;

  • ponazoriti oblikovanje pojma kot osnovne miselne operacije;

  • razčleniti stopnje ustvarjalnega procesa;

  • spoznati različne načine komuniciranja - besedno in nebesedno;

  • Razumeti značilnosti in vlogo miselnih operacij v procesu spoznavanja.

    Razviti sposobnost za odkrivanje bolj ustvarjalnih rešitev.

    Razviti sposobnost za razumevanje nebesedne komunikacije.

     

  • čustvovanje

  • spoznati značilnosti in sestavine čustvenega doživljanja;

  • pridobiti osnovna spoznanja o fizioloških osnovah čustvovanja;

  • razlikovati čustveno zrelo obnašanje od nezrelega;

  • spoznati posledice socialne in čustvene prikrajšanosti;

  • Zavedati se, da ima v procesu spoznavanja vsaka informacija svoj pomen in svoje mesto.

    Razumeti pomen čustvenega doživljanja v življenju posameznika.

    Zavedati se nujnosti zadovoljenih čustvenih potreb za zdrav duševni razvoj.

     

  • motivacija

  • razčleniti gibalne silnice človekove aktivnosti;

  • spoznati zakonitosti motivacijskega procesa;

  • spoznati mehanizme motivacije za učenje in delo;

  • Razumeti vlogo zavednih in podzavestnih motivov v zastavljanju motivacijskih ciljev.

    Zavedati se pomena motivacije za učenje in delo.

     

    osebnost

     

     

     

  • opredelitev in problemi proučevanja osebnosti

  • spoznati osnovne pojme opisovanja osebnosti - lastnosti, tipi, dimenzije;

  • Oblikovati strokoven odnos do znanstvenega spoznavanja osebnosti, posebno do merjenja inteligentnosti.

     

  • struktura osebnosti

  • razlikovati osnovna področja osebnostnih dimenzij - temperament, karakter, sposobnosti, telesna konstitucija;

  • Razviti spoznanje o povezanosti duševnih procesov in funkcij v osebno enkratno in neponovljivo integritieto.

    Razumeti izvore konsistentnega doživljanja in vedenja posameznika.

     

  • dinamika osebnosti

  • razlikovati frustracijo in konflikt;

  • spoznati zakonitosti soočanja z obremenitvami;

  • razlikovati oblike konstruktivnega in nekonstruktivnega reagiranja na obremenitve;

  • Razumeti osebno pogojenost odzivanja na frustracije in konflikte.

    Usposobiti se za uspešno reagiranje v različnih obremenilnih situacijah.

    Projektno delo

  • razvoj osebnosti

  • spoznati različne poglede na razvoj osebnosti;

  • razlikovati stopnje in področja osebnostnega razvoja;

  • spoznati kriterije osebnostne zrelosti;

  • razčleniti osnovne oblike osebnostnih motenj in vedenja;

  • Biti jasno informiran o pojmih za opisovanje osebnostnega razvoja.

    Zavedati se kriterijev osebnostne zrelosti.

    Osvojiti osnovne pojme s področja motenj osebnosti in vedenja.

     

  • osebnost v družbenem okolju

  • spoznati potek socializacije in individualizacije osebnosti;

  • spoznati teoretične osnove sodelovanja in sporazumevanja;

  • razviti navado konstruktivnega komuniciranja;

  • senzibilizirati za neverbalno komunikacijo;

  • Oblikovati strokoven pogled na pomen ožjega in širšega socialnega okolja za razvoj osebnosti.

    Razviti sposobnost konstruktivnega sodelovanja.

    Razumeti pomen medsebojnega sodelovanja in komunikacije za kvaliteto življenja.

    Vaja


    4. letnik

    informativni cilji

    formativni cilji

    Socializacijski cilji

    Posebnosti v izvedbi

    razvojna psihologija

    Dijak

    Dijak

     

  • predmet, metode in področja razvojne psihologije

  • spoznati razmerje znanost - praksa in opozoriti na probleme razvojne psihologije;

  • Razviti pripadnost pedagoškemu delu, ki temelji na znanstvenih osnovah razvojne psihologije.

     

  • metode opazovanja

  • spoznati tehnike opazovanja in opozoriti na napake opazovanja;

  • Osvojiti sposobnost objektivnega opazovanja otrokovega vedenja.

    Vaja

  • razmejitev razvojnih obdobij ali periodizacija

  • spoznati različne kriterije za določitev razvojnih obdobij;

  • Zavedati se, da je razvojno obdobje čas, za katerega je značilna neka karakteristika v osebnosti in vedenju.

     

  • zakonitosti duševnega razvoja

  • analizirati temeljna pravila ali smernice duševnega razvoja;

  • Razumeti praktično vrednost znanstvenih spoznanj o duševnem razvoju.

     

  • predporodno obdobje

  • spoznati značilnosti in obdobja razvoja od spočetja do rojstva;

  • Biti informiran o poteku razvoja v prenatalni dobi.

    Razumeti vpliv različnih dejavnikov ki spremljajo nosečnost.

     

  • rojstvo otroka in novorojenček

  • spoznati osnovni potek poroda;

  • razčleniti in opisati temeljni ciklus novorojenčkovega vedenja;

  • Biti informiran o poteku poroda in spremljajočih težavah.

    Zavedati se, da se že novorojenčki razlikujejo po temperamentu in odzivanju in s tem sooblikujejo stil vzgojnega ravnanja.

     

    prvi dve leti življenja ali obdobje zaznavno- gibalne ravni duševnega razvoja

     

     

    kognitivni razvoj

     

     

     

  • razvoj čutenja in zaznavanja

  • spoznati značilnosti čutnega spoznavanja;

  • razlikovati dejavnike učenja in dozorevanja, ki oblikujejo zaznavo;

  • Storiti vse za odgovorno in strokovno spremljanje in vzpodbujanje otrokovega duševnega razvoja.

     

  • razvoj pozornosti

  • spoznati osnovne značilnosti razvoja pozornosti;

  • Biti informiran o osnovnih značilnostih in standardih razvoja pozornosti.

     

  • razvoj govora

  • spoznati zakonitosti v razvoju govora;

  • informirati o vplivih ki pomembno prispevajo ali zavirajo k razvoju govora;

  • Razviti odgovoren odnos do komunikacije z otrokom.

    Oblikovati odnos do strokovnih doktrin in standardov v otrokovem duševnem razvoju sploh.

     

  • zgodnji intelektualni razvoj

  • spoznati značilnosti in stopnje v zgodnjem intelektualnem razvoju;

  • primerjati različne poglede na zgodnji intelektualni razvoj;

  • Biti informiran o stopnjah zgodnjega intelektualnega razvoja.

    Razviti kritičen odnos do različnih pogledov na stopnje v zgodnjem intelektualnem razvoju.

    Zavedati se pomena dejavnikov zorenja in učenja v intelektualnem razvoju.

     

    socialno čustveni in osebnostni razvoj

     

     

     

  • osnovni pojmi

  • spoznati značilnosti in zaporedne stopnje v psihosocialnem razvoju po E. Ericksonu;

  • Biti informiran o strokovnih spoznanjih zgodnjega socialno čustvenega razvoja.

    Biti motiviran za spremljanje in uporabo strokovne literature.

     

  • razvoj samopodobe

  • spoznati razvoj samopodobe ali pojma samega sebe;

  • Razviti spretnost podpiranja »ega« pri otroku.

     

  • trma

  • spoznati strokovna načela vrednotenja otrokove trme

  • Razviti sposobnost strokovnega odzivanja na otrokovo trmo.

    Vaja

  • čustveni in socialni razvoj

  • spoznati osnovne čustvene potrebe;

  • spoznati faze v razvoju socialnega vedenja;

  • spoznati značilnosti in posledice socialno čustvene prikrajšanosti;

  • Zavedati se pomena zadovoljenosti osnovnih čustvenih in socialnih potreb otroka.

    Biti informiran o značilnostih in oblikah socialnega vedenja.

    Sprejeti poklicno odgovornost za dobro počutje otroka v vrtcu.

     

    predšolski otrok od drugega do sedmega leta starosti ali obdobje nazorno- simbolične ravni duševnega razvoja

     

     

     

    telesni in motorični razvoj

  • spoznati značilnosti telesnega in gibalnega razvoja;

  • razmejiti vlogo dozorevanja in učenja v razvoju motorike;

  • prepoznati znake nepravilnega razvoja v telesnem in motoričnem pogledu;

  • Biti informiran o strokovnih kriterijih telesnega in motoričnega razvoja.

    Razviti sposobnost strokovnega spremljanja telesnega in motoričnega razvoja otroka.

     

    kognitivni razvoj

     

     

     

  • razvoj čutenja in zaznavanja

  • spoznati značilnosti in stopnje razvoja različnih čutnih področij

  • spoznati in analizirati proces zaznavanja

  • Biti informiran o bistvenih zakonitostih razvoja zaznavanja.

    Pridobiti sposobnost strokovnega presojanja programa dela s predšolskim otrokom.

     

  • razvoj pozornosti

  • spoznati osnovna načela razvoja pozornosti po m. Gibsonu;

  • Biti informiran o zmožnostih otrokove pozornosti.

     

  • razvoj mišljenja in govora

  • povezati spoznanja različnih avtorjev o razvoju mišljenja oz. intelekta;

  • spoznati značilnosti prekonceptualnega in intuitivnega mišljenja;

  • spoznati pomen govora v razvoju mišljenja;

  • Biti motiviran za strokovno spremljanje otrokovega intelektualnega razvoja.

    Senzibilizirati za opazovanje otrokovega intelektualnega vedenja.

    Zavedati se značilnosti otroške govorice, pojmov in sklepov.

    Vaja - opazovanje

  • predstavljanje in domišljija

  • spoznati značilnosti razvoja predstavljanja in domišljije;

  • spoznati psihološke osnove laži;

  • Oblikovati strokoven in kritičen odnos do merjenja inteligentnosti.

    Vaja - opazovanje

  • socialno emocionalni in osebnostni razvoj

  • spoznati značilnosti osebnostnega razvoja predšolskega obdobja;

  • Biti informiran o posebnostih otrokovega dojemanja okolja.

    Oblikovati strokoven odnos do laži.

     

  • oblike socialnega vedenja

  • povezati spoznanja o razvoju identitete prvih dveh let življenja in predšolskega obdobja;

  • Zavedati se, da je otrok že sposoben planiranja dejavnosti, za izvedbo pa potrebuje pomoč.

    Storiti vse za podporo pozitivni samopodobi otroka.

     

  • moralni razvoj

  • spoznati značilne oblike prosocialnega in asocialnega vedenja v predšolskem obdobju;

  • spoznati osnovna dejstva o agresivnosti predšolskega otroka;

  • spoznati faze moralnega razvoja po Koglbergu;

  • Biti sposoben strokovnega spremljanja in vodenja socialnih odnosov med otroki.

    Sprejeti odgovornost za strokovno ravnanje z agresivnim otrokom.

    Biti informiran o fazah moralnega razvoja.

    Oblikovati strokoven odnos do otrokovega moralnega presojanja

    Vaja - opazovanje

  • igra in risba predšolskega otroka

  • spoznati psihološke osnove igre in risbe;

  • Zavedati se vloge igre in risbe kot sredstva spoznavanja in vplivanja in otroka.

    Senzibilizirati za opazovanje otrokove dejavnosti.

     

  • zgodnja nevrotska simptomatika

  • spoznati pogostejše oblike nevrotske simptomatike predšolskega obdobja;

  • Usposobiti se za zgodnje odkrivanje nevrotske simptomatike.

     

    zrelost za vstop v šolo

  • spoznati kriterije telesne, osebnostne in funkcionalne zrelosti za vstop v šolo;

  • Biti sposoben strokovnega pogleda in sodelovanja v pripravi otroka na šolo.

    Seminarsko delo

    mlajši šolar ali obdobje konkretno logičnih miselnih zmožnosti

  • informativno pregledati obdobje razvoja mlajšega šolarja;

  • Biti informiran o osnovnih dejstvih telesnega in duševnega razvoja mlajšega šolarja.

     

    mladostništvo ali adolescenca

  • seznaniti se s temeljnimi dejstvi telesnega in duševnega razvoja adolescenta, s poudarkom na razvoju identitete;

  • Biti informiran o osnovnih dejstvih telesnega in duševnega razvoja v adolescenci.

    Krepiti zavest o možnostih samooblikovanja osebnosti.

    Zavedati se pomena družbe vrstnikov ni ožjega družbenega okolja.

     

    razvojna obdobja po adolescenci

  • spoznati periodizacijo duševnega razvoja po adolescenci – Erickson;

  • Biti informiran o osnovnih stopnjah osebnostnega razvoja od rojstva do smrti.

     

    5. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    V posameznem ocenjevalnem obdobju se znanje preverja in ocenjuje:

  • ustno.

    6. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

    Znanja

    Povezava s predmetom

     

    Predmet

    Znanja

  • predznanstveno in znanstveno obdobje psihologije

  • Sociologija

    Zgodovina

  • prepletanje področij obravnave;

  • značilnosti družbenih obdobij;

  • metode proučevanja psihologije

  • Pedagogika

  • metodologija raziskovanja;

  • urejanje in prikazovanje podatkov psihološkega raziskovanja

  • Matematika

  • numerično in grafično urejanje podatkov;

  • temeljni dejavniki duševnega delovanja

  • Pedagogika

  • dednost, okolje in samoaktivnost;

  • materialna osnova duševnosti

  • Biologija

  • zgradba in delovanje živčnega sistema;

  • ustvarjalnost in domišljija

  • prilagajanje osebnosti

  • Slovenščina

  • literatura;

  • razvoj govora

  • Slovenščina

    Pedagogika

  • slovnica;

  • kultura govora;

  • moralni razvoj

  • Sociologija

    Pedagogika

  • moralno etična pravila;

  • moralni razvoj;

  • socialni razvoj

  • Pedagogika

    Sociologija

  • primarne in sekundarne skupine;

  • socializacija;

  • igra, risba

  • Pedagogika

    Likovna vzgoja

  • vrste igralnih dejavnosti;

  • tehnike risanja;