SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: PROMETNI TEHNIK

IZPITNI KATALOG

1. NAZIV IZPITNE ENOTE

SEMINARSKA (PROJEKTNA) NALOGA Z ZAGOVOROM

2. IZPITNI CILJI

Na izpitu ocenjujemo:

  • če kandidat obvlada projektni pristop pri reševanju problemov,

  • če je podrobno, pregledno in natančno določena zasnova v okviru projektne naloge,

  • ali je dobro in samostojno opravljen izbor in interpretacija zbranih informacij,

  • ali je bila zamisel podrobno, obsežno in inovativno razvita,

  • če je rešitev problema realizirana vsebinsko popolno in pregledno,

  • kako kandidat obvlada ustno komuniciranje in sporočanje z grafičnim ponazarjanjem.

    3. PRIPOROČILA ZA PRIPRAVO IZPITNIH NALOG

    3.1. SEMINARSKA (PROJEKTNA) NALOGA

    Seminarska naloga. Osnovni namen seminarske naloge je, da kandidat širše in globlje obravnava določeno strokovno področje. S seminarsko nalogo mora kandidat pokazati določeno raven teoretskega in praktičnega znanja ter sposobnost samostojne uporabe strokovnih virov pri obravnavi teme.

    Projektna naloga je samostojna obravnava določenega problema po načrtovanih postopkih (informiranje, načrtovanje, odločitev, izvedba, kontrola, vrednotenje). Projektno nalogo kandidat izdeluje po načrtu, ki ga uskladi z mentorjem.

    3.2.   ZAGOVOR

    Obseg in vsebina zagovora sta predvsem vezani na posamezne izpitne naloge.

    3.3.   VSEBINE IN ZAHTEVANA ZNANJA ZA SEMINARSKO (PROJEKTNO) NALOGO

    VSEBINE
    (seminarskih nalog ali projektnega dela)

    		 ZNANJA

     

    		 UČNA IN DELOVNA SREDSTVA

    SPECIFIČNI PREVOZI

    		 Dijak   

    Prevoz nevarnih, predimenzioniranih ali hitro pokvarljivih tovorov.

    • opiše in pripravi izvedbo posebnega prevoza s potrebno dokumentacijo za posamezno vrsto prevoza ali vrsto pošiljke ali izbrano geografsko območje

     

    		 Zbirka potrebne dokumentacije, prometnih pravnih virov.

    TEHNOLOGIJA DELA PREVOZNEGA PODJETJA

    		    

    Priprava, organizacija in izvedba prevoza.
    • opiše tehnologijo dela izbranega transportnega podjetja in cestnega, železniškega, pomorskega ali zračnega transporta
    		Interni akti prevoznih podjetij.

    ŠPEDICIJA

    		    

    Organizacija špediterskega podjetja.

  • opiše v glavnem kako je organizirano neko špeditersko podjetje in primerja s teorijo

  • opiše organizacijo s poudarkom na zbirnem prometu, na špediterskih, prevoznih ali drugih tarifah

    • Interni akti špedicij in druga literatura (tarife ..).

    Mednarodni prevozi v cestnem prometu

  • opiše poenostavljen način carinskega nadzora

  • opiše enostaven začasen uvoz-izvoz blaga

    • TIR-priročnik carinske službe in zvezek ATA.

    Pravni položaj špediterja

  • določi status špediterja pri nas in v tujini in opiše posebnosti

    • SPPMŠS in ZOR

    Špediter in termini INCOTERMSA

  • opiše osnovna pravila trgovinskih terminov-paritete

    • Pojmi izrazov INCOTERMSA

    Tehnologija špediterjevega poslovanja.

  • glede na postopek uvoza, izvoza ali tranzita opiše postopni primer

    • Učbenik Mednarodna špedicija in interni akti nalogodajalca.

    Obračun in sestava faktur špediterskih storitev.

  • oblikuje obračunsko mapo sestavi obračun špediterskih in transportnih stroškov

  • izdelava carinskih deklaracij

    • Programski paket Špedicija.

    ECL in druge listine.

    Izvajanje carinskega nadzora po vejah prometa.

    Carinski postopki z ekonomskimi učinki.

  • opiše carinski postopek v odpravni-namembni carinarnici in skladiščenje

  • opiše carinske in druge formalnosti na meji

    • Carinski zakon, zakon o carinski službi in zakon o carinski tarifi.

    Predpisi prevoza posameznih vej prometa in skladišča.

    Sklepanje pogodb o transportnem zavarovanju.

    Kasko zavarovanje prevoznega sredstva.

  • opišejo posamezno vejo prometa (prevoz potnikov ali blaga)

  • glede na vrsto zavarovanja

  • (posamično ali po generalni polici) opišejo postopek posamezne zavarovalnice

    • Splošni in posebni pogoji.

    Izdelava dokumentacije od zavarovanja do nesreče in uveljavljanje pravic.

  • opiše pomen zavarovanja po vejah prometa

  • dolžnosti zavarovatelja, zavarovanca-sklenitelja

  • sestavijo dokumente in vlogo

    • Zavarovalna polica in drugi dokumenti kot priloga.

    Opomba: Vseh vsebin, ki bi lahko prišle v poštev ni mogoče navesti, naj učitelji tudi ostalih predmetov dodajo svoje primere.

    3.4.   MOŽNI PRIMERI TEM SEMINARSKI NALOG

    1.  

    Tehnologija dela podjetja STTC Maribor.

    2.  

    Tehnologija dela letališča Brnik ali Maribor.

    3.  

    Tehnologija mariborskega mestnega potniškega prometa.

    4.  

    Varnost železniškega prometa v Republiki Sloveniji.

    5.  

    Vloga industrijskih tirov v kombiniranem prevozu tovora.

    6.  

    Tehnologija prometa na novi železniški progi med Slovenijo in Madžarsko.

    7.  

    Ponovna železniška povezava Dravograda z Velenjem.

    8.  

    Mobilnost in prevoz invalidnih oseb.

    9.  

    Organizacija dela letališča.

    10.

    Delo letališča v neugodnih vremenskih razmerah.

    11.

    Tehnologija primestnega potniškega prometa območja Zagorje ob Savi.

    12.

    Zgodovinski razvoj železnic v Republiki Sloveniji.

    13.

    Delo kontejnerskega terminala Maribor.

    14.

    Tehnologija dela letališča Maribor pri prevozu tovora.

    15.

    Tehnologija instrumentalnega letenja in vojaški helikopterski prevozi.

    16.

    Tehnologija prevoza radioaktivnih snovi.

    17.

    Tehnologija dela operativne službe Slovenskih železnic.

    18.

    Pomen in vloga tahografa pri prevozu potnikov in tovora.

    19.

    Organizacija dela letalskega prometa.

    20.

    Tehnologija mariborskega mestnega prometa.

    21.

    Delo skladišč.

    22.

    Tehnologija prevoza posebnih tovorov po železnici.

    23.

    Kombinirani transport na železnici.

    24.

    Prevoz nevarnih snovi - radioaktivni tovori.

    25.

    Delo voznega parka transportnega podjetja "Avto-Kočevje".

    26.

    Tehnologija dela transportnega podjetja za primestni potniški prevoz.

    27.

    Vloga transportnega pakiranja v tehnologiji prometa.

    28.

    Tehnologija dela Luke Koper.

    29.

    Primerjava prednosti in slabosti cestnega in železniškega transporta kot konkurentov v kontinentalnem transportu.

    30.

    Razvoj prevoza tovora po slovenskih železnicah.

    31.

    Uporaba kontejnerjev v integralnem transportu tovora.

    32.

    Vrste in uporabnost kontejnerjev v transportu in skladiščenju tovora.

    33.

    Uporaba palet v integralnem transportu tovora.

    34.

    Bimodalne tehnologije integralnega sistema transporta tovora.

    35.

    Vidiki kombiniranega transporta v železniškem tovornem prometu.

    36.

    Tehnologija dela podjetja Certus Maribor.

    37.

    Kritična analiza dela voznega parka prevoznega podjetja.

    38.

    Tehnologija dela železniške postaje (po izboru kandidata npr.: Maribor, Celje, Murska Sobota ...).

    39.

    Varnost prometa na cestno železniških križiščih.

    40.

    Tehnologija izdelave voznega reda.

    41.

    Varnostni vidik prometnega sistema Slovenije.

    42.

    Varovanje okolja in promet.

    43.

    Vloga integralnega transporta v železniškem tovornem prometu.

    44.

    Transportne zmogljivosti Slovenskih železnic.

    45.

    Tehnično stanje in oprema vozil kot dejavnik varnosti cestnega prometa.

    46.

    Razvoj cestnega prometa in njegov vpliv na okolje.

    47.

    Razvitost prometne infrastrukture Slovenije.

    48.

    Evropska cestna in železniška mreža prihodnosti.

    49.

    Mobilnost in možnosti prevoza starejših oseb.

    50.

    Uporaba računalniškega programa AUTOROUTE Express v tehnologiji cestnega prometa.

    51.

    Organizacija, sestava in naloge voznega parka v podjetju Elektro Maribor ali nekem drugem podjetju.

    52.

    Prevoz nevarnih snovi (eksploziva) za potrebe npr.: slovenske vojske.

    53.

    Vpliv vremenskih razmer na varnost in urejenost železniškega prometa.

    54.

    Mehanizacija pretovornih manipulacij podjetja Luka Koper ali nekega drugega podjetja.

    55.

    Vloga informacijskih sistemov v razvoju prometnega sistema Slovenije na prehodu v 21. stoletje.

    56.

    Primerjalna analiza varnosti cestnega in železniškega prometa v Republiki Sloveniji.

    57.

    Uporaba geografskih informacijskih sistemov v prometu.

    58.

    Razvoj oprtnega sistema integralnega transporta tovora.

    59.

    Vloga sodobnih komunikacijskih sistemov v tehnologiji prometa.

    60.

    Informacijski sistemi za obveščanje potnikov.

    61.

    Infrastruktura instrumentalnega letenja.

    62.

    Delo avto šole Ptuj.

    63.

    Učinkovitost avto šol mariborskega izpitnega centra.

    64.

    Vpliv “nedokončanega” Koroškega mosta na promet v mestu Maribor.

    65.

    Cestne povezave Slovenije s Hrvaško in Evropo.

    66.

    Analiza letalskih prevozov med Letališčem Brnik in Švico.

    67.

    Posodobitev prevoza npr.: premoga iz luke Koper v srednjo Evropo.

    68.

    Nakladalni profili kot omejitveni dejavnik v železniškem transportu.

    69.

    Vloga železnice v primestnem prometu mesta Maribor.

    70.

    Organizacija dela prevozniškega podjetja Interevropa Koper.

    71.

    Tehnologija dela avioblagovnega skladišča Letališča Brnik.

    72.

    Tehnologija prevoza nevarnih snovi kot dejavnik razvoja prometnega sistema Slovenije.

    73.

    Tehnologija prevoza predimenzioniranih pošiljk.

    74.

    Prometna problematika mesta Maribor.

    75.

    Varnost cestnega prometa v Republiki Sloveniji.

    76.

    Določanje uporov pri gibanju transportnih sredstev.

    77.

    Upori pri kotaljenju.

    78.

    Zračni upor transportnih sredstev.

    79.

    Upor premagovanja strmine in upor pospeševanja transportnega sredstva.

    80.

    Upori gibanja železniških vozil.

    81.

    Upori tekočin in plinov.

    82.

    Določanje velikosti pospeškov in pojemkov pri neenakomerno pospešenem gibanju vozil.

    83.

    Zavore poti in poti ustavljanja v cestnem in železniškem prometu.

    84.

    Stabilnost prevoznih sredstev.

    85.

    Bočno drsenje in prevračanje transportnih sredstev.

    86.

    Promet v izrednih okoliščinah.

    87.

    Izredni masovni prevozi v železniškem potniškem prometu.

    88.

    Sistem kodifikacije izrednih prevozov po evropskih železnicah.

    89.

    Organiziranje mednarodnega potniškega prometa v Republiki Sloveniji.

    90.

    Organiziranje prevoza nevarnih snovi.

    91.

    Organizacija dela operativne službe Slovenskih železnic.

    92.

    Pomen in vloga tahografa pri prevozu potnikov in tovora.

    93.

    Organizacija dela letalskega prometa.

    94.

    Oblikovanje produkta hitrih vlakov.

    95.

    Poenostavitev pogojev pretoka tovornih vlakov med železniškimi upravami.

    96.

    Organiziranost dela podjetja STTC Maribor.

    97.

    Organiziranost dela letališča Brnik ali Maribor.

    98.

    Organiziranost dela mariborskega mestnega potniškega prometa.

    99.

    Varnost železniškega prometa v Republiki Sloveniji.

    100.

    Organiziranost prometa na novi železniški progi med Slovenijo in Madžarsko.

    101.

    Delo letališča v neugodnih vremenskih razmerah.

    102.

    Organiziranost kontejnerskega terminala.

    103.

    Organiziranje prevoza posebnih tovorov po železnici.

    104.

    Organiziranost dela enote železniškega prometa.

    105.

    Varnost prometa na cestno železniških križiščih.

    106.

    Računalniška izdelava železniškega voznega reda.

    107.

    Izdelava voznega reda na Slovenskih železnicah.

    108.

    Varnostni vidik prometnega sistema Slovenije.

    109.

    Priprava in izdelava organizacije prometa na Slovenskih železnicah.

    110.

    Tehnično stanje in oprema vozil kot dejavnik varnosti cestnega prometa.

    111.

    Vpliv vremenskih razmer na varnost in urejenost železniškega prometa.

    112.

    Primerjalna analiza varnosti cestnega in železniškega prometa v Republiki Sloveniji.

    113.

    Infrastruktura instrumentalnega letenja.

    114.

    Analiza letalskih prevozov med Letališčem Brnik in Švico.

    115.

    Nakladalni profili kot omejitveni dejavnik v železniškem transportu.

    116.

    Organizacija dela prevozniškega podjetja Interevropa Koper.

    117.

    Organiziranje prevoza predimenzioniranih pošiljk.

    118.

    Opis prevoza uparjalnikov iz Luke Koper v Nuklearno elektrarno Krško.

    3.5.   IZDELAVA SEMINARSKE (PROJEKTNE) NALOGE

    Seminarska (projektna) naloga se izdeluje samostojno v šolskem letu, v katerem se opravlja poklicna matura. S pisnim sklepom izpitnega odbora se med ostalim opredeli začetek, dokončanje in rok oddaje naloge. Zagovor se opravi v rednih rokih za poklicno maturo po sprejetem razporedu izpitov.

    Metodološki postopek zgradbe naloge je opisan v navodilih.

    4. OCENJEVANJE ZNANJA IN SPRETNOSTI

    4.1. SEMINARSKA (PROJEKTNA) NALOGA

    Kriteriji za ocenjevanje seminarske (projektne) naloge:

     

    Kriteriji

    DeležI

    1.  

    načrtovanje obravnavane teme

    10%

    2.  

    izbira in uporaba ustreznih metod dela

    10%

    3.  

    analiziranje, interpretiranje in vrednotenje rezultatov dejstev in podatkov

    20%

    4.  

    predstavitev obravnavanega problema v jezikovno ustrezni obliki

    10%

    5.  

    izdelek ali storitev

    40%

    6.  

    zagovor

    10%

     

    SKUPAJ

    100%

    5. LITERATURA IN DRUGI VIRI

    Za kandidate je priporočena literatura in drugi viri objavljena v vsakoletnem Katalogu učbenikov za poklicne in strokovne šole za posamezno šolsko leto, ki ga izdaja Center RS za poklicno izobraževanje oziroma Zavod RS za šolstvo.